>v zacetku meseca smo se koncno le spravli na ze zdavnaj splanirani piknicic h kolegu na turisticno kmetijo gonte. ta je na 800m nadmorske visine, s fenomenalnim pogledom na.. neke hribe.
kot pravi otrok betona in kao odrasla oseba, katere glavna zelja v zivljenju je ziveti v miljonskem mestu, kjer so vsi anonimni, potem je razumljivo, da nisem imela pojma, kam so me odpeljali.
koncna destinacija z velkim travnikom spredaj in popolnim pomanjkanjem prometnega hrusca, je bila vec kot dobrodosla. a z vsakim, na luknjastem makadamom, prevozenim metrom mi je postajalo bolj jasno, da to ni moja idealna lokacija. namrec, do “civilizacije” (kar se moje definicije tega pojma tice, seveda) je bilo 20min kaskaderske voznje po spostljivih naklonih, mimo vrzeli in prepadov, po ozki cesti polni kamenja. avto brez 4-wheel pogona? ja, idi raje pes. tako bos vsaj imel zagarantirano, da prides do vrha.

piknicic kot piknicic, nismo ravno nanovo iznajdli kolesa.
mal smo pekli, velik pojedl, mal tud spil, vmes odigral par partij balinckov (ce je zlatko tko reku!), vsake tolko debatiral kot branjevke na sejmu, na splosno pa se imeli super.
ponovili bomo zelo kmalu, do takrat pa se enkrat zahvala kmetiji gonte (ja, secho, tebi) za gostoljubje.

ce si zelite oddiha od vrveza ljubljane, cistega zraka in kratkega sprehoda do katarine ali grmade, potem lokacijo priporocam tudi vam!