danes ponoci sem izgleda imela “down the memory lane” edicijo sanj.
sanjala sem o tistem prvem poljubu, ko se je (med mojim nerodnim odhodom iz njenega zelenega avta) samo nagajivo nasmehnila in rekla “cau anci.” ni potrebno dvakrat rect, da sem se takoj naslednjo sekundo vsedla nazaj v avto in se potem ob 3h ponoc zbudila z njenim msgem, da so ji vsec moji poljubi.
sanjala sem o plazenju cez tisto njeno velko torbo, ko je sedela na tleh moje sobe, iskala nevemveckaj, se poskusala umaknit in se s hrbtom zaletela v steno. potem sma sle v mesto in se dobile z mojo takratno punco. manjso cameo vlogo v tem delu sanj je imela tudi flasa sampanjca.

sanje so cudna stvar.
se posebej tiste, ko sanjas nekaj al super fajnega al pa super strasljivega, se zbudis, malo predramis, zaspis nazaj in iz nekega cudnega razloga se tiste sanje nadaljujejo?

in sanjala sem o tistem cudnem tipu z belimi cevlji.