v kino ne hodim pogosto.
nekako se mi zelo redki filmi zdijo vredni tistih 6 ojrof. plus, filme veliko raje pogledam v komfortu domace postelje, ko lahko film pavziram kadar cem, ga zamenjam za kterga druzga, ce se mi prvi mogoce pa le ne bi dopadu (najveckrat pogledam samo prvih 15min filma, ker potem mi postane dolgcas. ce v filmu ni angeline ali jasona, seveda.), lahko si grem po extra kokice, se mile volje prestavljam po postelji, ce me zacne bolet rit, pred vrati wcja ni kilometrske vrste in – najpomembneje – ni mi potrebno poslusat tecn folk pred mano, ki res mora komentirat cisto vsako stvar, ki jo karakter v filmu naredi. NE, RES NE VEM, ZAKAJ JE SEL V TISTO SOBO! DEJMA SKUPI POGLEDAT IN BOMA VIDLE, OKEJ?! BABA ZARUKANA!

tudi s financnega stalisca je v kino it dandanes dokaj zahtevna zadeva.
ce si clovk vzame se kokice in nekaj za pit, plus ce pride do koloseja s trolo (ki naj bi se do konca leta podrazila za 50%!), potem pride koncna cena filma na vsaj 12 ojrof. ce prides v kino prehitro, da se ne guzvas do sedeza in mogoce pogledas se trailerje za prihajajoce filme (kjer mi ponavadi ze zmanjka kokic in potem pozeljivo gledam k sosedi, ki si je pametno nabavla ta velko steklenico vode), se gre pocakat v kafic ali v mcds. tu se pusti se dodatnih par ojrof. cena filma je ze pri 15€, za eno osebo. ce gre clovek na dejt in se gremo tisto “ne ne, danes sem glih zadela na lotu, itak da jst placam!” potem je vse skupaj 30€. po kinu se gre se na pijaco, itak. ali mogoce celo na vecerjo. in nazaj v mesto, s taxijem, ker po zadnjem predvajanju filma itak nobena trola vec ne vozi.

suma sumarum na koncu vecera: extremno drag lupcek. za “drugo bazo” bom izgleda mogla vzet kredit.

poanta posta:
recimo, da bi spodnje filme pa le sla pogledat v kino. kdo gre z mano?

Snow White And The Huntsman (mal drugacno od pravljice, ce smo skromni.)

Brave (pixarjeva risanka s skotskim naglasom?? SHUT UP AND TAKE MY MONEY!!)

The Hunger Games (se en iz serije filmov, kjer more folk prezivet igre. z velkim izborom znanih imen.)