>po utrujajočih 12 dneh sem spet v coimbri. tolko da veste, sedaj se bom veliko bolj spoštljivo obnašala do šampanjca!
odhod iz aguiar da beira (blizu viseu-a) je bil okoli 15h, dva velika kombija in dva karavana. nekaj čez 30 folka. po mnogih postankih za kofe smo naslednji dan za čas kosila (po skoraj 24h!) prispeli v department marne (#51), natančneje v mestece cuisles (link je do satelitskega posnetka mesteca. poglejte si te plantaže in plantaže trt! kar nekaj od teh sem jaz spoznala bolj natančneje kot google maps!).
vstajanje ob 6:35h, hiter zajtrk s presladkano kavo, 5min max do naših dnevnih trt (v teh nasadih nam je bilo potrebno oskubiti le nekaj od desetine vrst, šefe je imel namreč še eno skupino francozov), ob 12:15 domov na kosilo in 45min pauze, ob 13:30 nazaj na trto in konec dneva najkasneje ob 18:30, ko smo se odpravili na večerjo. po večerji so nekateri še ostali pokonci, a mene je po defaultu zmanjkalo že okoli 21h.
zveni zanimivo?
no, če omenim, da smo imeli hrbet-noge-kolena-itd ubijajoči ritem, da so trte bile visoke MAXIMALNO EN jebeni METER, da sem se zadnji dan plazila od grozdja do grozdja po riti, ker je bila trta na takem klancu, in da smo povprečno napolnal okoli 145 gajbic po 45kg grozdja, potem vam je jasno, da me danes boli vse.
parkrat (beri= voč kot 10x) se mi je uspelo tudi urezat s škarjami, trije od teh so bili kar globoki. letošnji šampanjec bo imel zanimiv priokus moje krvi, hehe. (ne pit šampanjca poissonet!) proti koncu mi je postalo jasno, da mogoče bi bilo pametno gor dat rokavico živo oranžne barve. samo tolko, da vidim moje prste in se neham rezat. uspeh! stranski učinek: sedaj imam desno roko, v kateri sem držala škarje in je bila brez rokavice (ker je pač lažje), bolj temno/umazano kot levo (urokavičeno). in ta packarija ne gre dol, vseen kaj probam! limona in nezrelo grozdje nista pomagala, tuširanje in belilo tudi ne. ima kdo kak nasvet?
popoldan potegnem s kamere tudi tistih par slikic, ki mi je uspelo posneti na zadnji dan. zaj si grem pa led dat na levo koleno.