>prav preseneca me, da sem se vedno ljubosumna zarad nje.

pa ne ono bolestno lubosumna, tega se iz mene nikol ni dal zvlect. ja, so bile dolocene interakcije mojih punc, ki se mi niso dopadle, in takrat sem sposobna dolocenih grdih pogledov, malo bolj tecnih vprasanj in parminutnega ignoriranja. to je pa nekako ze to. ce mi je punca povedala, da tam ni bilo nic, da je vse skupaj bilo le v moji glavi, potem nisem nadaljevala. ne bom rekla, da me je takoj nehalo motit, ker itaq da me ni, ampak sem se drzala nazaj in scasoma je sla zadeva mimo mene. velikokrat sem ze imela prepire o tem, ali mi je res do osebe, ce pa nikoli nisem ljubosumna. da se tako kao pokaze naklonjenost do osebe, da ona le tako ve, da mi nekaj pomeni.
tega koncepta nikoli nisem razumela. ce je tebi jasno, da mi nekaj pomenis, samo iz tega, ko sem jezna nate (ko pogledas ali se pogovarjas z drugo), potem je v najini zvezi (no, vsaj v mojem obnasanju do tebe) nekaj zelo narobe.

prav tako se mi sploh ne dopade, ce je punca s katero sem, pretirano lubosumna. ja vredu, pac pogledam, pa kaj pol?! ja, sla sem po njeno stevilko, in kaj?? to se ne pomeni, da se hocem pa kar dol dat z njo. okej, popravek. mogoce mi bo kaj tazga res slo po glavi, ampak to ne pomeni avtomatsko, da bom kaj naredila glede tega.
in, a ni to poanta zaupanja?! da clovek pride do skusnjav ampak je tolko predan v zvezo, da na te misli ne bo reagiral? in ja, tisti prekleti “hocem bit edina v tvoji glavi!” stavek je tako bedast. ce imas ti probleme s samozavestjo, je to tvoj problem, ne najin. jaz delam na najini zvezi, in ne na najini zvezi IN se na tvoji samozavesti. nekaj truda bos mogla tudi sama v to vlozit.

torej, ja. najveckrat mi uspe te stvari dokaj hitro pometit pod prag. tale zena pa..
karkoli sma imele, pa ceprav nikoli uradno, je ze zdavnaj konec. vsaj z njene strani, pri meni se je samo zmanjsala intenzivnost obcutkov do nje. kaj pa bom drugega, ce je ze tolko in tolko casa v zvezi, se ima s to zeno fenomenalno, in ne izgleda, da se bo kaj kmalu spremenilo (skupno zivljenje, prstani, itd)?!
sej ji privoscim. #ona je, takrat ko pac ni navelicana dolocenih zadev, srecna. in to se mi dopade. kljub temu, da je pac z drugo. ne pravim, da sem ves ta cas jaz bila samska, to ne. mogoce nisem v sexualni revoluciji, kakor B, ampak brez sexa in emocij pa tudi jaz ne morem. dejstvo, da so le-ta bila ves ta cas usmerjene v napacne osebe, je zanemarljive sorte. vsi nekoga izkoriscamo za nekaj, jaz sem te punce pac za moje lastne potrebe. nobeni nisem obljubljala vecne ljubezni, poroke, hise na obrobju mesta in macke. vse so od mene dobile le trenutek, pa ce je bil dolg eno noc, dva tedna ali 3 mesece.

kljub temu pa me se vedno malo stisne, kadar omeni, da sta bile kje skupaj, da gre k njej do sluzbe, da bo punca spet prespala pri njej, ali ko izgine za cel vikend, ker ga prezivlja s punco in raje ne moti idile z msgem meni za dobro jutro.
ampak saj se pocasi privajam. celo pripravljam se do tega, da se sama recem ime njene punce. do pred kratkim sem vedno rekla “tvoja punca”, “ona tvoja”. s tem sem se, izgleda, poskusala distancirat od situacije, se mogoce podzavestno pretvarjat, da pa zadeva ni tako resna, kakor izgleda.
ja. tle smo falil po celi crti.

kaj ves, mogoce pa bomo cez tri leta sle na kavo skupaj in bo vse “a okey”.

but dont you know i tried so hard
to love you in my way
its easy
let it go..