nekaj za duso

>in need of a working regret.

>vceraj je oseba, s katero prezivim (po mojih zelo podrobnih raziskavah) 75% mojega casa, s katero sem v hipoteticni zvezi ze pol leta, s katero komaj cakama na 17. maj 2010, ko se bo pred mojimi vrati pojavila samo v rdecem “trenckoutu” in skornjih, prisla zvecer k meni in skupaj sma si ogledale film “sirota“.
o filmu niti ne bi zgubljala besed, ker je bedast. okej, ja. parkrat sma obe cviknile, ampak ne zato, ker bi bil film grozljivka, in sploh ne zato, ker bi bil triler. ce bo kamera res rabla pol ure, da pride od enga konca hodnika do drugega, in ce vam istocasno vrtijo neko “temno” glasbo, potem boste vi tud cviknal, ko bo pred kamero skocla mala puncka z dolgimi crnimi lasmi, ubijalskim pogledom in mesarskim nozem v roki.

poanta posta:
glede na to, da sma se pogovarjali do 4h zjutraj, sma dale skozi res cisto vse mozne teme. se do (vseh) mojih pirsingov sma prisle, in izgleda sem tokrat jaz bila tista, ki se je razpricala.
enivej!
tema, ki nama je vzela najvec casa, je seveda bila ljubezen. bivse, trenutne, prihodnje, mimobezece, izgubljene, odstavljene, itd. v vseh teh urah pogovora sem skapirala, da (kar se te teme tice) v zivljenju obzalujem samo pet koncanih zvez (in tistih par metrov in pogojev extra, ki jih dobi vsaka naslednja, ce me res hoce spoznat). vse ostale so izgleda bile bolj kot ne prehajajoce nravi. so mi sicer pomenile veliko, ampak ne dovolj in resnicno dvomim, da sem zaradi katere ostala brez spanca.

(tole je napisano glede na kronolosko zaporedje zvez.)
1 – situacija se je z nama zelo cudno sfizila. ona ima svojo verzijo dogodkov, jaz mojo. najraje bi jo posedla nekam in jo direkt vprasala, kaj tocno se grema. ampak do tega nikoli ne bo prislo in s tem bom slej ali prej okej.
2 – odlocila se je za svojo punco in posledicno mene totalno skenslala iz svojega zivljenja. ceprav, ti dve sta se nasli in dvomim, da bosta kdaj sle narazen. to je dandanes redka zadeva tako da bom lepo utihnala in se ne pritozevala. ampak ko grem naslednjic na njeno stran sveta jo vseeno pobaram za tisto metino torto.
3 – zadela me je kot opeka skozi okno, se dandanes bi me lahko. iz sistema sem jo spravla samo s pomocjo dveh tednov prezivetih samo na red bullih. se vedno se zelo dobro kapirama, a na zalost zivi v tujini.
4 – automatsko jo poklicem z “bejb” in cisto vedno (preden mi zabica, da naj jo ze neham tako klicat, ker zaj pa res nisma vec skupaj) se nasmeji in me pogleda na “tisti” nacin. komaj cakam, da spet pride na obisk.
5 – #ona. eh.

Ti stvarno nemas
nikakve veze sa tim
sto vise nikom ne dam
da mi se tako priblizi

Standard
dogaja dogaja

>Živeli trendi! Viva la trends! — SEMPL12 (26 in 27.11, Portorož)

>Čas je za revolucijo. Ne takšno, ki dviga pest in terja žrtve, ampak takšno, ki ima vizijo poti naprej in se ne pusti prestrašiti recesiji. Njena moč je v znanju in povezovanju. Njeno vodilo je obvladovanje medijskih trendov in še več: z ustvarjanjem novih trendov in utiranjem novih poti se bomo izognili mirovanju oz. nazadovanju in vmes celo napredovali. Evolucija je vendar del revolucije!

Zato bo tudi letošnji, že dvanajsti Sempl, 26. in 27. novembra v Portorožu epicenter trendov, znanja in strasti: biti v tem kar delamo najboljši. Revolucija je vedno kolektivna dejavnost, ravno v skupnosti je njena moč – in druženje ter povezovanje je velika odlika Sempla. Ne ponuja samo izobraževanja, ampak areno za izmenjavo idej in uspešnih izkušenj ter priložnost prepričati druge v svojo vizijo.

Najbolj revolucionarnim bomo vzklikali na podelitvi Semplerjev, nagrad za strateško in kreativno najboljše pristope k medijem ter kot vedno slavili pozno v noč.

Bodite v trendu, pridite na Sempl!


ps- a lahko, prosim, dobim akreditacijo? obljubim, da bom same lepe stvari napisala! *velki nasmeh*

Standard
scribble scrabble

>lets do it again.

>you come into my room, throw your jacket on the bed and go straight to the sofa
we both know why youre here but accept the need for usual nonsense talk
time passes, you keep coming closer and accidental touches become predictable
mention of your girlfriend snaps me back to reality, tho i could care less about her
mid-sentence i cant take the tension no more and lean in

and when you arched your back and let out a sigh i knew
i want to make you cum again, right there on my sofa.

Standard
dogaja dogaja

>Modri zob (festival filmov posnetih z mobilnimi telefoni) + Itak filmfest = 23.11.09

>

Natečaj za Itak Filmfest z Modrim zobom se bliskovito bliža koncu. Ker je jasno, da bo – spričo kratkega roka za sodelovanje – večina filmov prispela zadnji večer, zaenkrat še ne moremo napovedati končnega števila tekmovalcev, na podlagi trenutnih prijav pa lahko rečemo, da je kreativnost še kako živa in da se mobilni snemalci tudi ne bojijo novih tehnologij – ter da je največ filmov pritegnila kategorija Modrizob, ali morda njena nagrada, Nokia N97.

Zato vas vabimo, da se nam pridružite na večeru filmskega glamurja, 23. 11. 2009 v Slovenski Kinoteki. Sprehodite se po rdeči preprogi in se smejte novim skečem Jureta Godlerja ali pa se sprostite z brezplačnimi koktelji. DJ Luka de Lux pa bo skrbel za glasbo.

Zaradi mnogih prošenj filmarjev, smo se odločili rok za oddajo filmov podaljšati za 24 ur, kar pomeni, da bomo prijave zbirali še do 20. 11. do 24:00, žirija pa se bo z izborom potrudila čez vikend.

Na zaključni prireditvi bo seveda čas za razglasitev zmagovalcev festivala, ki jih bo izbrala izbrana žirija: režiser Klemen Dvornik, lanskoletni direktor festivala Modri zob Matevž Klanjšek, predstavnik skupine Lollobrigida, režiser in snemalec Ven Jemeršič in Mojca Pernat, predstavnica skupine Caveman Pictures. V vsaki kategoriji bodo izbrali srečneža, ki bo prejel enega najnovejših modelov Nokie.

PS: pa twittamo tudi! http://twitter.com/Modri_zob

Standard
portugalska odiseja

>no, pa probajmo spisat mojo odisejo na portugalsko.. (5. del)

>skoraj se je zgodila ista stvar kot z onim izletom po jugu spanije lani. nisem ga spisala do konca. mislim, da smo se ustavli nekje po tretjem dnevu, bom drugic preverla in, ce bo moj spomin se za kaksno uporabo, napisala do konca.
preden pa se spravimo na te visokoletece plane bom raje ostala nekje blizje tlom in napisala se nekaj o moji odiseji po portugalski. no, po lizboni in coimbri, druga tako nisem vidla v tistem tednu dol.

NEDELJA JE GOSPODOV DAN. DELA SE NIC, RAZEN PRAZNI KOZARCE MOJITOJEV.
nedeljo smo preziveli bolj domace. za zajtrk tiramisu in debatiranje o vecnih zivljenskih problemih, za popoldan cakanje na klic, ki ga ni bilo (in ja, to ji totalno zamerim!), ter za vecerjo testenine in par polliterskih mojitojev. easy peasy.

PAKISTANSKA HRANA IN VELIKO PREVEC PIVA JE DOBER ZA PREBAVO.
v ponedeljek je bil ponovno cas za druzenje. E je po poznem zajtrku picila v sluzbo, jaz pa pesaka udarla po avenida da liberdade, mimo rossia do largo camões, malo pofotkala adamastor in sla na pozno opoldansko kavo v noobai cafe. je bilo treba. ni ga postanka v lizboni brez tega kafica, to je zapisano v kamen. in tam se je spet, tako kot ze n-tic poprej, vse poklapalo v celoto. sonce, folk okoli mene, glasba, kava, casopis, in splosni mood ob spominih na momente prezivete tu. (spodaj ena bedna panorama. ne se pritozvat, nisem glih razmisljala o fotografijah, sem bila prezaposlena z uzivanjem.)


kasneje sem se pred tisto stacunco ginjinhe (visnjevec) dobila z M, sestro dvojcico J. ceprav, ce se mene vprasa, si nista zelo podobne. okej, ja, se vidi, da sta sestre. ampak dvojcici? naaa-aah. s sestro sta, kar se splosnih opazanj tice cisto isti, tako da je prvi stavek iz njenih ust bil (namesto “zdravo, kako si kaj? mater, se pa res nismo dolg vidli!”) “to majico sem pa ze vidla.” ja, hvala, M. (razloga cemu sem sla na portugalsko sta bila dva: videt kolege in koncno pobrat moje stvari, ki so se vedno ble na tauzent lokacijah. in ker te doticne majice nisem imela gor ze skoraj eno leto sem jo dala zdaj. M se to izgleda ni prevec dopadlo.)
pocakali sma C in pravac prvi kafic na pivo in tremoços.


pricanje se je zavleklo v vecer, cas je bil za vecerjo. ceprav sem prepricana, da imajo v lizboni tudi druge tipe, se skoraj vedno spravimo v neke pakistanske, indonezijske ali podobne restavracije. ne, azijske in afriske spuscamo iz enacb, je ze bilo prevec situacij, ko smo sredi noci iskali odprte lekarne. glede na to, da v ljubljani ne najdem niti ene pakistanske restavracije (ali sploh imamo kaj drugega kot mehiske, kitajske in kebab?!) in posledicno ostajam brez njihovega fenomenalnega kruha (kak je to dobro!!!), se nisem popolnoma nic pritozevala.
in hrana je spet bila bozanska! okej, sicer bi res lahko narocili se eno porcijo piscanca v pekoci omaki in pozabli na tisto cudno spinaco, ampak okej, vemo za drugic. medtem, ko sta se onidve nekaj prickali o politiki, sem jaz veselo napadala tisti njihov kruh s cesnom in zelisci, spila mojo kvoto piva in se igrala japonskega turista. natakarji so me sicer gledali malo cudno, ampak tega sem ze navajena. onidve pa tudi, tako da se nista pustili motit.


za zakljucek vecera nas je cakala se república da cerveja, dokaj kul lokal z lastno proizvodnjo piva, ob prenovljeni postaji rossio. imperialcki (eden izmed imenov tocenega piva v 0,3dcl kozarcu) so padal, in kljub temu, da sem debate motla s telefonskimi pogovori, je bila C dost dobre volje, da sma se domov spravle sele po polnoci.


ta je bil eden tistih vecerov s C, ki sem jih pogresala. pogresala sem njo. zena mi je iber kul, dvomim, da bi na portugalskem ostala tako dolgo kot sem, ce ne bi bilo nje. zdi se mi, da je ona bila tista ena oseba, s katero sem se najbolj kapirala. ceprav je ona v zivljenju dala ze tolko skoz, da bi lahko napisala vsaj 3 knjige, in ceprav bi njeni dnevi mogli imet vsaj 30 ur, da bi lahko naredla vse kar si je zadala, me je pijaca s to zeno vedno pomirila. vseen kaksni so bili moji problemi ali moji dvomi, ona je imela odgovor.
pogresam jo, in ko bo enkrat naslednjo pomlad le uletela v slovenijo, bom jst spet lahko.. jst.

Standard
scribble scrabble

>im glad i dont have a room-mate.

>you again, in my dream
standing so close to me
your lips an inch away
dont move

inhale, let out a short sigh
goosebumps on back of my neck
exhale, your breath is warm
tension builds

i lower my hand down
bite my lip like only you could
sweet pain
mmmmm

i always wake up with a smile when youre not here.

Standard
pa dajmo resit svet

>paranoia ftw!

>danes se je spet pokazala prava moc interneta.
ze od prej mi je bilo znanih par primerov, ko sta se reddit in /b/ skupnost spravli skupaj in pomagali najti pogresano osebo (cctv slike se izgleda hranijo tudi na internetu), krivca za prometno nesreco (viden je bil le zelo mali del logotipa na avtu, s primerjanjem imen sp-jev v okolici kraja nesrece in pomocjo google street view so nasli tipa), ebay prodajalca, ki je namesto racunalnika poslal opeko (dobili so vse njegove kontaktne informacije in na koncu tudi racunalnik), itd. primerov je kar nekaj in cisto vedno me osupnejo. po eni strani me osupnejo, po drugi pa malo prestrasijo (paranoia ftw!), ker sedaj je res vsem jasno, da je zelo veliko nasih osebnih podatkov dostopnih tudi iz kleti na druga strani sveta.

paranoja gor ali dol, danes so se g33ki sveta spravli skupaj in dobili tipa, ki je z mosta vrgel psa, zadevo posnel in potem objavil na internetu. (ja, tudi taksne stvari se dogajajo.)
videa sicer nisem sla gledat, ze samo branje komentarjev mi je dalo knedl v grlo (istocasno mi je tudi nekaj padlo v ucko, kdo bi si mislu?!). glede na komentarje so v procesu odkrivanja njegove identitete nasli ip stevilko, s katere je bil uploadan video, lokacijo mosta, karate klub kateremu pripada (napis na zgornjem delu trenirke), in njegovo fejsbuk stran (no, tu so se na zacetku malo zmotli in nadlegovali napacnega. ups?). na medije v litvi je potem bil poslan mejl z linkom do videa in moznim imenom tega tipa, isti mejl je sel tudi na centre proti zlorabi zivali, itd.
v manj kot 24 urah od linkanja videa na reddit, je policija tipa tudi nasla, grozita mu denarna in zaporna kazen.

fuck yeah!

EDIT: oni peso je ziv!

Standard