>@illegaldrum je linkal priredbo “too drunk to fuck”, original je od the dead kennedys. originala ne poznam, priredba sploh ni slaba, in spomnila sem se na tista dva dogodka, ko sem tud jaz rekla “ne”.
no, ne me narobe razumet, smo ze kar parkrat rekli ne, iz tega ali drugega razloga. najveckrat, ker mi ni pasalo (ja, vem, sokirani ste, tisina), ali ker sem bla prevec zaspana, ali pa ker se mi preprosto ni dalo. bodimo iskreni in si priznajmo, da cisto vedno se nam pa ne da skozi vso tisto proceduro, ter se raje zleknemo na kavc z daljincem v roki in odklopmo mozgane.

ta dva dogodka pa sta mi ostala v glavi zato, ker a) se se vedno po glavi tolcem, zakaj tocno mi je blo tega treba in kaj tocno bi bila najbolj primerna kazen za taksne bedarije?? in b) je vedno bilo z isto osebo. (upam, da se pocutis pocasceno.)
prvic sem bila jaz veliko prevec pijana za karkoli (aja, pa v zvezi sem bila. manjsi detajli.), ceprav ona tudi ni bila pri ta najbolj treznih. k njej v stanovanje nama je se zneslo pridet, do sobe, kjer naj bi jaz spala, tudi. potem pa se je naenkrat znasla za mojim hrbtom, me slekla v treh sekundah, s tistimi parimi poljubi po vratu zrajcala tko kot prej se nobena, in.. ja, nic. nic ni bilo. men se je soba zacela vrtet s hitrostjo zvoka, stena tud ni bila vec tam, kjer sem jo pustila, zebst me je zacelo kot da sma na aljaski, in od noci se spomnim samo se to, da sem zaspala v njeni postelji, za njenim hrbtom, z mezincem na njeni bradavici.
drugic pa sma sicer obe bile samske, ampak se je njej dalo zurat. tko, ornk. kolko vina je spila ne vem, govorimo seveda v hektolitrih. mogoce je pomagalo tudi to, da cel dan ni nic jedla. spet sma sle k njej domov, a tokrat sem jo celo dala spat v drugo posteljo. pac, da se ne spravim v skusnjave. ceprav, roko na srce. glede na stanje, v kakrsnem je bila ona takrat, bi bilo bolj zabavno s hlodom se dol dajat. (ne se zaj repencit. sama ves kaksna si bila. aja, ne, ne ves! ker se ne spomnes, hehe!)

Too drunk to fuck
Too drunk to fuck
Too drunk, to fuck
It’s all I need right now
Too drunk to fuck

>zadnje dneve se v zivljenju parih prijateljc dogaja puno in se malo. vecina stvari je, seveda, povezanih z ljubeznijo. sej, a niso vsi nasi problemi tako ali drugace povezani z obcutki? hvala bogu imajo vsaj vse podobne probleme: punce iz preteklosti prihajajo nazaj. torej, bivse spet nekaj hocejo. na njihovo zalost se te kolegice sucejo v taksnih krogih, kjer se osebe med sabo vecinoma reciklirajo. suzanne westenhoefer je to najboljse opisala z ti. “lesbian square-dance”, “ive been with you four, five years, now i want to be with her. yippidiee! switch partners!” in jaz se s to definicijo popolnoma strinjam!

da razlozim z zelo preprosto enacbo: da ne bomo zakompliciral zadevo recmo, da so v skupini 4 osebe. skozi leta se vse nekako poparckajo. A in B sta skupaj, C in D tudi. sred neke zurke, ko je D bolna in A mrtvo pijana lezi na kavcu v dnevni, ga B in C zacneta nekaj smirglat. pac, “stvari se zgodijo, vsi smo potrebni in ljudje smo seksualna bitja.” oba para gresta narazen, B in C lahko zacneta svojo pravljico, a B se vedno cuti nekaj do A, zacne se travmiranje, C se ne da vec in koncata zadevo. A je v tem casu ze dala cez svoje zalovanje za B, dopadet se ji zacne C, naenkrat sta A in C popolni par (kljub temu, da sta se prej sovrazli do amena!), uleti se D, ki je bivsa tako od A in C, in je sedaj nesmrtno zaljubljena v B, itd. skratka, kombinacij je neskoncno in verjamte mi, da se bodo vse te kombinacije tudi uresnicle. ja, tako je to v lezbicnem svetu. izgleda te zene ne vidijo dlje kot 5cm pred sabo.
ne verjamem, da bi se to dogajalo tudi v strejt svetu, vsaj ne tako zelo pogosto. (ce ze imam kaksnega pedra med bralci, potem se ti zahvaljujem za branje, imej se lepo, cez 1 sekundo ti bom stopla na zulj:) da se sploh ne menimo o pedrih, ker ti so pa tako cela subkultura zase in na njih (ja, totalno posplosujem, dajte no mir!) se sploh ne splaca izgubljat besed. vsaj ne pri tej temi. ker, ce bi se ze zmenli za kaksna “pravila” ali vsaj “pogosto se zgodijo sledece stvari”, bi nasi predragi pedrcki nasli cisto vse mozne izjeme do teh pravil. verjamte, pri dolocenih stvareh so geniji.

med cakanjem na trolo in na poti domov sem razmisljala o njihovih problemih (ki so bolj dileme kakor problemi, ker za vse tocno vem, da se bodo spet poparckale z bivsimi. kaj cmo, mrzlo je, bozic in novo leto sta za ovinkom, fajn je imet neko toplo telo zraven, a ne?) in ugotovila, da sem izjema. ha!
o stevilu zensk s kateri sem bila ne bomo, ker to sploh ni poanta. okej, ja, je dvomestno stevilo, ampak ne bomo pretiraval in sploh ne bomo verjel vsemu kar se pravi po sceni! ne vem kolko poznate slovensko gej sceno, ampak ce ste stari priblizno tolko kot jaz, bili enkrat, pa ceprav zelo na kratko, na gej sceni, in ce v mariboru ali ljubljani omenite moje ime, potem boste slisali nemalo zgodbic o meni. nekaj resnicnih, vecina laz. hja, lezbijke rabijo trace in zgodbice, in ce teh ni si jih pac izmislijo. najlazje tarce so seveda tiste, ki se jim je, lepo receno, jebalo za govorice in so veselo vedno neko drugo zeno pripeljale domov v studenta. kaj te hijene bolj razpizdi kot to, da se jih ne uposteva pet posto? in kako se mascujemo osebi, ki si je drznala ne reagirat? tako je! da si izmislimo se bolj socno zgodbico, po moznosti taksno, ki vkljucuje bivso, potencialno naslednjo, veliko pijace in domnevne price. naj se vidi, kdo je glavni v mestu! *spuk sline od zvecenja tobaka*

aja, kaj sem hotla povedat?
hocem povedat to, da mi je kljub tej stevilki ratalo ostat na robu vseh teh jebenih skupinic, kjer slej ali prej vsem uspe biti poparckan z vsemi drugimi.

prosim za medaljo in/ali pokal, najlepsa hvala.