dogaja dogaja

>marjan… GREMO! (StrojMachine na Trnfest, 30.8 ob 20.30h)

>”gremo!” je sicer album iz leta 2003, ko se je skupina se imenovala TheStroj. potem je med njihovimi vrstami prislo do manjsih prepirckov, par jih je odletelo, iz TheStroja je nastal novi bend (podoben princip glasbe, le z malo vec poudarka na vokalih in elektroniki), prejsna zasedba pa se je preimenovala v StrojMachine.
kljub malo cudnem imenu le-ti se vedno veselo furajo svoje a la P&C, kjer so spektakel pripravili na strehi sladarne pivovarne lasko in je po celem laskem donelo v njihovem ritmu. (med spektaklom samim jim je od vse uporabljene pirotehnike uspelo celo zazgat neke krpe. seveda nam gledalcem sploh ni kapnalo, da dim in gasenje nista del nacrta.) da se o spektaklu v laskem kamnolomu niti ne menimo. orgazmicno!

zadnji izdani album se imenuje “vacuum”, spodaj pa si oglejte video za komad “let’s went”. v nastanek tega videa sta sla vsaj 2 litra olja za kuhanje, vsaj en preluknjan bojler in cela skatla lekadola.

jaz sibam na prizorisce ze enkrat popoldan, da grem momce poslikat med postavljanjem konstrukcije. ob 20.30h se pa tko vidimo tam, a ne?

Standard
portugalska odiseja

>en teden na portugalskem skozi kljucne besede

>tovornjak/kombi. milano bergamo. cakanje. zaprte trgovine in kafici. zaprt desni del letalisca. spanje na tleh. nabiranje folka z jutranjimi leti. prva kava ob 6h. cakanje v vrsti za check-in. hrana. dolgcas. wc. check-in. ryanair. rumena. modra. premalo prostora. glasne stevardese. vzlet. zvonenje v usesih. loto srecke. spukec kave za 2€. mp3. mir. oblaki. njena roka? oblaki. italija. oblaki. francija. spanija. pristanek. ploskanje. jebeni italijani. cakanje.

porto. kava. dvigalo. metro. vijolcna linija. pivo. reka. capoeira. tiste male ulice. cuteness overload. most. kleti portovca. prisiljeno poslusanje zgodovine kleti. zastonj portovc. porto campanhã.

coimbra. cbr-b. cbr-a. portagem. torrada. kava. santa cruz. “olá, linda.” praça da republica. tropical. tremoços. imperial. palme. nizke klopce. bar atenas. francesinha. imperial. studenti. park. tlakovci. nerodnost. batmani. papez. univerza. fenomenalni pogled. stopnice. republicas. reka. park. palme.

lisboa. oriente. vasco de gama. expo 98. spitting machine. the frog. lusty blonde pivo. metro. vermelha. alameda. verde. rossio. ginginja. praça de comercio. #23. feira da ladra. alfama. grad. pogled na mesto. baixa-chiado. brasileira. kava. bairro alto. ulice. calçada. noobai. água das pedras. framboesa. adamastor. tapkanje. 25 abril. most. cristo redentor. setúbal. belém. stolp. mariza. samostan. park. jahte. spomenik. pasteis. sladkor v prahu. republica da cerveja. carne de porco à alentejana. maria lisboa.

.
.
.
.

komaj cakam konec meseca!

ps- casa sicer ne bo veliko, ali ipaq. ideje? nasveti?
pps- se nekaj. ve kdo za kak zastonj prevoz za max 2 pax do milano bergamo 23.9? tovornjaki, kombiji, vse gre.

Standard
scribble scrabble

>my pillow doesnt smell like you any more.

>i write her a message every night before falling asleep
its the same message each and every night
i know it by heart already

“i dont mean to act like an asshole when youre around
its just a defense mechanism, im afraid to let you in
im terrified that youll leave”

i never send it
instead i flip the pillow to the cold side
and inhale deeply, knowing ill be disappointed again.

Standard
cajt-pred-tagi

>hoorah!! …. or, how do you spell that anyway?!

>pri pivicku se nama je spet pridruzil marinc ameriske vojske, trenutno stacioniran na embasadi v ljubljani, jason.
pravijo, in glede na moja zadnja dva obiska tam je to skoraj res, da je postal pod skal’co ze pravi inventar. pogovor je stekel dokaj hitro, fant je le ze imel par jackov v riti, in arogantnost mu tudi ni prevec tuja. v tisti eni urci, kar sma ga z I imele cast imeti zraven, pa je povedal par cvetk, ki so samo potrdile splosno svetovno mnenje o americanih. oziroma, da ne bom koga uzal’la, o tistih tanajbolj neizobrazenih americanih, katerih vir informacij so fox news in glenn beck, nacionalni sport baseball in ideja o popolnem zajtrku peanut butter and jelly sandwich.

• obozuje, ko ga vrzejo ven iz kluba. tako kot takrat v zimbabveju, ko so se stepli s piloti (“fly boys”, top gun itd). zakaj to obozuje? se sam ne ve.
• po njegovem mnenju mu lokalnega jezika ni potrebno znat. ali vsi govorijo anglesko (kar mu gre v sloveniji zelo na roko, ker poleg kletvic ne zna ene druge besede), ali pa se morajo naucit. on je iz AMERIKE, on je glavni.
• nima pojma kdo je to michael moore, za filma “bowling for columbine” in “fahrenheit 911” se slisal ni. njegov retort? “a sta vidle film Yes Man?” ’nuff said.
• v vojsko je sel takoj po srednji soli, se pred 18 letom. popolnoma na lastno zeljo. to, da sta v vojski tudi njegov, sedaj ze upokojeni ata, in brat, to ni igralo nobene vloge.
• najraje bi, da ga nekje na terenu ustrelijo (tko, manjsa praskica, nic resnega, seveda). zakaj? ker bo dobil purple heart in moznost takojsne upokojitve, kjer bo do konca zivljenja imel placano zavarovanje in prejemal vsaj $600 penzije mesecno.
• brati zna zelo slabo, ampak on “pozna vse vojaske zakone in ti mu lahko pomagajo iz vseh situacij”. razen, ko je potrebno kaj prebrat, seveda. (te logike SPLOH ne kapiram.)
• sicer je glasoval za obamo (ena plus tocka v celem veceru), ampak ta “nuthead” ni naredil se nicesar, zato bi pri ponovitvi volitev glasoval za mccaina. ker “on je vsaj dal nekaj cez”. (ref: pow) (petnajst minus tock takoj.)
• o trenutni reformi zdravstva nima blage veze, konstantno je ponavljal neko cudno idejo, da bi si po tej novi reformi morali vojaki sami placati zdravljenje, ce bi bili v vojni ranjeni. (mogoce ne iscem na pravih naslovih, ampak o tem res nisem nicesar nasla. vseeno se mi zdi popolnoma nesmiselno, da bi kaj tazga sploh prislo komu na pamet!)

in ko je rekel, da bi brez amerike in njihove pomoci pri ujetju in usmrtitvi saddama husseina svet sel po gobe, takrat smo mi nas prelepi pogovor zakljucli. ko je videl sokirana izraza na najinih obrazih, in ko sem ga z njegovih minnesota naglasom vprasala, ce RES zeli, da gremo v ta pogovor.. takrat si je on zazelel se enga viskija in se odstranil.

in niti sekunde prehitro.

Standard
cajt-pred-tagi

>when the tough fall in love.

>pred parimi tedni sem prvic vidla fotografije by jaime ibarra. ne vem kaj tocno ima ta tip, ampak obcudujem njegovo sposobnost, da mu vedno rata tako dobro povezat motiv slike z neko besedo/frazo. vsi, ki smo se kdaj okol posiljali fotografije z dopustov, vemo, da ni tako preprosto spravit vseh tistih “vec 1000 besed” v eno frazo.

kljub temu, da se mi dopadejo res skoraj vse njegove slike (ene pac bolj kot druge, logicno), pa mi je tale spodaj med top 3 (title posta). mogoce zaradi tatujev, mogoce zaradi kompozicije, mogoce zato, ker me spominja nanjo in njeno fasado, da je oh in sploh tough.


zanimivo kako drugacna je, ko sma same. ko ve, da ji ni treba vec skrbet za folk okoli sebe in da sma tam samo midve. ja, ja. itaq, da bo rekla, da njo pa boli k*rac kaj si folk misli o njej, in bo to do neke mere tud mislila. (ta mera je vcasih za nas druge malo manj sprejemljiva, ce smo cist iskreni.) pac, ona ima trdo kozo, njen ne pride nic do zivga, bla bla. to smo ze vsi slisali, a ne?
in nikoli ne bom pozabla njenga izraza na obrazu, ko sem se na posteljo ulegla brez majce (ona je bila do vrata pokrita z rjuho). in tistga stavka “kaj ti ni nic nerodno? a ni kao, da ko si zaljubljen, da ti je mal nerodno?”

ne vem, ce je zaljubljena, ampak obnasa se ze tako. in ne vem tocno kaj cutim jaz, ampak vem, da jo hocem imet zraven sebe.
se posebej zjutraj, ko je cela zmackasta, ko se na tisti fenomenalni nacin privije k meni, me objame, dam glavo v tisti del, kjer se njen vrat stika z ramo, in njeni dredi padejo na moj obraz. ali pa ponoci, ko se skoraj istocasno prestavma z enga boka na druzga. in kljub temu, da je ona na veliko oznanla, da pa mora ona bit noter v zlicki, me sedaj na veliko objema od zadaj. in vedno me zbudi, ko me ponoc, skoraj med spanjem, lupcka po vratu. in ne, ne pritozujem se. ponavadi mi je zal, ko nazaj zaspi par sekund kasneje.
in vem, da mi je cudno, ko je ni zraven. in cudno mi je, da zjutraj zraven mene ne lezi tista crna nadlezna zival (ki je po svoje tud dokaj kjut v svoji pateticnosti, ampak tega se ne prizna naglas! halo?! a nismo tough??), in da med potjo na wc v zadnjih dveh dneh nisem stopila v beli izpljunek onga tovornjaka.

fali mi to. fali mi ona.
komaj cakam, da se spravim na cüga.

Standard
scribble scrabble

>its a good thing ive got a cab on speed dial.

>its late, time to go home, we both have to wake up early
we stumble towards her bus stop, high on liquor
pausing on way there, kissing, lust taking over
making me want to finish what we’ve started by the river

her big eyes seem even bigger and her kisses taste abnormally sweet
she bites my neck, her hands are all over me
under my tshirt, in my hair, undoing my belt
suddenly she pulls back, stares at me

and whispers, “i want to go to your place.”

Standard
nekaj za duso

>ja, zelo dobro je spet bit v ljubljani.

>vceraj proti veceru sem koncno prispela v emono.
kolegica me je pocakala ravno tolko, da sem odlozila stvari, pograbla tiste najnujnejse 4 (kljuci od stanovanja, mobitel, denarnica in soncna ocala) in ze sma sle pravac center.
stara ljubljana mi je manjkala. ljubljanca, pijani folk, ki se mece vanjo, ulicice polne turistov, oni tipo s kitaro na sustarskem mostu, stojnice s peceno in kuhano koruzo, in folk. fak. kako mi je falil folk!

seveda sem sla direkcijone v lana. 1
Z ni prevec dogajalo, smo ga mogli malo pokonc spravti. ker budalo ni jedu ze celi dan sem se spravla mu po snedvic v paninoteko, a so imeli ob 21h na voljo samo se eno mortadelo. em. wtf? odprti ste do 23h, in imate dve uri prej samo se EN snedvic? tu nekdo nekaj narobe planira. mislim, lepo, da imate taki promet, ampak pomagate si pa ne, da bi ga imeli se vec kakor splanirano zjutraj.
enter take away nachos iz restavracije romeo. turisti, ki so pri tistem velikem crnem ventilatorju cakali na svojo mizo, so se mi kar mal zasmil’li, ko sem sla mimo z naso vrecko hrane.


ja, zelo dobro je spet bit v ljubljani.

Standard
nekaj za duso

>jazz se ne poslusa. jazz se pretrpi.

>mojo ljubezen do mbja, pa ceprav me sploh ni veliko gor, poznate vsi. in prejsn dan, ko sem nekaj brskala po mojih skatlah, sem poleg slik iz brazilije nasla tudi tisti obesek.

na jazz klub satchmo se spomnem cist vedno ob poslusanju jazza. tiste temne stopnice v klet, mize in stoli na desni, sank spredaj, mali oder na levi, kamnite stene, kao neki alter folk..

in ona. z njo sem se velikrat dobila tam.
ob poslusanju na easy jazz komadov, pocasnem srkanju ruma in grickanju pistacij so se vsi pogovori zavlekli 15x. nek skupen kolega je takrat izrekel stavek, ki ga imam se vedno v glavi. (imam zelo slab spomin, in se ta je nakljucno selektivn, a nekaterih cvetk ne bom nikoli pozabla.) “jazz se ne poslusa. jazz se pretrpi.” ko so glasbeniki zaceli s svojimi, meni tako neljubimi, solo vlozki sem se z njim rade volje strinjala.

obesek se mi je ob vseh teh selitvah (ja, tudi na portugalsko sem ga vzela.) zlomil ampak smo ga zalepli skupaj. ni vec tako lepi kakor je bil, a pomemben mi je se vedno. mogoce sedaj se bolj kot prej.
ob kaksni priloznosti mi ga je dala se ne spomnim vec. rojstni dan? valentinovo? obletnica? kar tako? glede na moj spomin nanjo bi glasovala za to zadnje. imela je to navado. in tisti izraz na njenem obrazu? ni bilo bolj srecne osebe.

ob naslednjem obisku mi satchmo ne uide. vsedla se bom za drugo mizo na desni, na oni zmajan stol, narocila rum in skledico pistacij. nje ze dolgo ni tam, naju tudi ne, imam pa obesek.

Standard