>slovenske verzije grouponov so pred parimi mesci zrastle kot gobe po dezju. najprej nobenga, v roku parih dni pa maljarda njih. (ajde, pet jih poznam, trem pa celo sledim.)
eni imajo bolj zanimive ponudbe kot drugi, drugi so bolj tecni s svojimi vabili na newsletter, ta tretji rabijo en teden preden ti kupon odobrijo, cetrti so pa tok prijazni do uporabnikov, da bi jih cele polupckala. vsakmu svoje, a ne?

do najemanja vikenda na pohorju/krasu mi ni, avta nimam za superfenomenalno suho ali mokro ciscenje, pedikura in manikura se cakata name in ker je #badmintonmeet v bliznji prihodnosti, mi nekako ostanejo samo ponudbe hrane. “samo” je napacna beseda, ker je itak 80% vseh ponudb za taksno ali drugacno hrano.

s cevapi smo se tako podrobno spoznali v rio momo, da sem doma pri letnem pikniku zahtevala piscancje prsi, ker cevapov ne morem niti videt vec. pravijo, da so jih prodali okoli 20.000. kuharjem se po mojem ze mesa od vseh cevapov.

v subito me ze natakar sprasuje, ce imam tazadnji kupon. kaj cem, robin hood pica in tris testenin sta za prste polizat, ponudbe pa tudi redno obnavljajo.

orjaski telecji kebab v turski restavraciji yildiz han je pustil veliko zazeljenega. pac, kila mesa na zeleznem pladnju, hvala bogu za tursko pivo, drugace bi se tole klavrno koncalo.

tris kalamarov v gostilni sokol (natakar z blondtnim comb-over je car!) je maljauzentkrat boljsi kot morski kroznik v kao fensismensi restavraciji don felipe. oziroma, je maljauzentkrat boljsi kot morski IN mesni kroznik skupaj!

in ker vse te ponudbe dobimo tudi na email, je potrebno kar nekaj volje, da ne odprem klik! v novem zavihtu. (a vseeno skrivaj upam na kaksno ponudbo v romeu ali cantini. *wink wink*)

>danes je v ljubljani enajsta slovenska parada ponosa in ze enajstic me sprasujejo, zakaj nisem sla paradirat okoli parlamenta in kako se lahko tako grdo in popolnoma nepodpornisko obnasam do mojih “sotrpinov”?! kako si lahko ena lezbijka dovoli kaj tako predrznega in se ne pridruzi maljardi (ajde, 200) folka s transparenti <sarcasm>polnimi optimizma, neobsojanja in cvetk v rimi?!</sarcasm>

in, da povem se enajstic:
ker sem mnenja, da homoseksualnost NI izbira. ni to isto kot it k najboljsemu sosedu in namesto navadnega toasta vzeti tistega extra fluffy. ker mislim, da je to nekaj, kar je v meni ze od rojstva. da pri tem nisem imela izbire, da je to prislo v kompletu z vsemi ostalimi DNA lastnostmi. zakaj tocno bi mogla biti na to ponosna? po isti logiki bi mogli tudi vsi modrooki imeti svojo parado. (uii, dve parade na leto!)

in potem slisim opazke kot npr: a mi je res popolnoma vseeno za nase tegobe in tezave? kaj pa ce se bom kdaj hotla porocit in mi to se vedno ne bo dovoljeno? kaj ce bom enkrat spoznala tisto “eno”, s katero boma hotle imet druzino, posvojit otroka in bo to padlo na gluha usesa?? kaj gluha usesa, najverjetneje se bodo se nasmejali na najin racun! in meni je to vseeno? ce ze ne morem ali nocem to naredit zase, naj potem to vsaj naredim za druge.
“think of the puppies!”, varianta.

a da bi?
resno?
na ta en dan naj bi bla najvecja kolegica vsaki pobriti punci s tatuji po rokah, najvecja obozevalka njegove fenomenalno skupaj skombinirane garderobe, in si od njune civave v roza oblekci zelet avtogram. na ta en dan v letu se bomo vsi pretvarjal, da je popolnoma vse v najlepsem redu. pozabli bomo na dejstvo, da so po sobotnih 4kah ljubljanski trictraci petkrat vecji namisljenih govoric, o tem kdo je koga polozil na wcju, kdo je sel domov s kom, kaj je rekla ona tisti ta izobceni in kako si je sploh upala se pogovarjat z njo, ce pa ji je jasno, da je cela scena ne mara zarad onga, kar je naredla eni cist ta tretji. sploh pa, ignoriral bomo dejstvo, da se ostalih 364 dni vedete drug do druzga kot pubertetniki. (tle vas bo sedaj kar nekaj vrglo roke v zrak in me – ponovno – krizalo na svojem cistunskem krizu. “kako si drzne?! prasica.” moram priznat, da je tudi prvic pasalo. theres no bad PR, al kako pravijo?)

(na zalost) danes ugotavljam, da je v sami glbt populaciji 15x vec diskriminacije s strani drugih glbt pripadnikov, kot iz strejt sveta.

drage lezbijke in pedri,
verjamite, da sem vam hvalezna za vso vase trdo delo pri poskusu spremenit nacin mislenja slovencelnev, in druzinski zakonik bo slej ali prej propadel/uspel (dejmo se zment, kaj hocemo.), ampak samo zato, ker se mi ne da za rokce drzat in krozit parlament (kdo sploh dela v soboto? cistilko fato celotna stvar samo moti pri sesanju stopnic.), to se ne pomeni, da sem kaj manj homoseksualno usmerjena kot ste vi. se vedno obozujem BOOBIES!!, zensko telo in vso bedasto obnasanje po katerem smo zenske znane.
a na parado me, kot kar velikemu stevilu drugih, se nekaj casa ne bo.