>—–
Poslano z moje mobilne naprave
Author Archives: freeeky
>lets do it again.
>you come into my room, throw your jacket on the bed and go straight to the sofa
we both know why youre here but accept the need for usual nonsense talk
time passes, you keep coming closer and accidental touches become predictable
mention of your girlfriend snaps me back to reality, tho i could care less about her
mid-sentence i cant take the tension no more and lean in
and when you arched your back and let out a sigh i knew
i want to make you cum again, right there on my sofa.
>Modri zob (festival filmov posnetih z mobilnimi telefoni) + Itak filmfest = 23.11.09
Zato vas vabimo, da se nam pridružite na večeru filmskega glamurja, 23. 11. 2009 v Slovenski Kinoteki. Sprehodite se po rdeči preprogi in se smejte novim skečem Jureta Godlerja ali pa se sprostite z brezplačnimi koktelji. DJ Luka de Lux pa bo skrbel za glasbo.
Zaradi mnogih prošenj filmarjev, smo se odločili rok za oddajo filmov podaljšati za 24 ur, kar pomeni, da bomo prijave zbirali še do 20. 11. do 24:00, žirija pa se bo z izborom potrudila čez vikend.
Na zaključni prireditvi bo seveda čas za razglasitev zmagovalcev festivala, ki jih bo izbrala izbrana žirija: režiser Klemen Dvornik, lanskoletni direktor festivala Modri zob Matevž Klanjšek, predstavnik skupine Lollobrigida, režiser in snemalec Ven Jemeršič in Mojca Pernat, predstavnica skupine Caveman Pictures. V vsaki kategoriji bodo izbrali srečneža, ki bo prejel enega najnovejših modelov Nokie.
PS: pa twittamo tudi! http://twitter.com/Modri_zob
>dejstvo dneva: ljudje, ki zivimo "z" internetom, smo brez njega kot riba na suhem, ki je obsedena s pospravljanjem
>oprala zavese, pomila okna, posesala, zamenjala posteljnino in pospravla posodo.
mama bi bila ponosna name.
—–
Poslano z moje mobilne naprave
>no, pa probajmo spisat mojo odisejo na portugalsko.. (5. del)
>skoraj se je zgodila ista stvar kot z onim izletom po jugu spanije lani. nisem ga spisala do konca. mislim, da smo se ustavli nekje po tretjem dnevu, bom drugic preverla in, ce bo moj spomin se za kaksno uporabo, napisala do konca.
preden pa se spravimo na te visokoletece plane bom raje ostala nekje blizje tlom in napisala se nekaj o moji odiseji po portugalski. no, po lizboni in coimbri, druga tako nisem vidla v tistem tednu dol.
NEDELJA JE GOSPODOV DAN. DELA SE NIC, RAZEN PRAZNI KOZARCE MOJITOJEV.
nedeljo smo preziveli bolj domace. za zajtrk tiramisu in debatiranje o vecnih zivljenskih problemih, za popoldan cakanje na klic, ki ga ni bilo (in ja, to ji totalno zamerim!), ter za vecerjo testenine in par polliterskih mojitojev. easy peasy.

PAKISTANSKA HRANA IN VELIKO PREVEC PIVA JE DOBER ZA PREBAVO.
v ponedeljek je bil ponovno cas za druzenje. E je po poznem zajtrku picila v sluzbo, jaz pa pesaka udarla po avenida da liberdade, mimo rossia do largo camões, malo pofotkala adamastor in sla na pozno opoldansko kavo v noobai cafe. je bilo treba. ni ga postanka v lizboni brez tega kafica, to je zapisano v kamen. in tam se je spet, tako kot ze n-tic poprej, vse poklapalo v celoto. sonce, folk okoli mene, glasba, kava, casopis, in splosni mood ob spominih na momente prezivete tu. (spodaj ena bedna panorama. ne se pritozvat, nisem glih razmisljala o fotografijah, sem bila prezaposlena z uzivanjem.)

kasneje sem se pred tisto stacunco ginjinhe (visnjevec) dobila z M, sestro dvojcico J. ceprav, ce se mene vprasa, si nista zelo podobne. okej, ja, se vidi, da sta sestre. ampak dvojcici? naaa-aah. s sestro sta, kar se splosnih opazanj tice cisto isti, tako da je prvi stavek iz njenih ust bil (namesto “zdravo, kako si kaj? mater, se pa res nismo dolg vidli!”) “to majico sem pa ze vidla.” ja, hvala, M. (razloga cemu sem sla na portugalsko sta bila dva: videt kolege in koncno pobrat moje stvari, ki so se vedno ble na tauzent lokacijah. in ker te doticne majice nisem imela gor ze skoraj eno leto sem jo dala zdaj. M se to izgleda ni prevec dopadlo.)
pocakali sma C in pravac prvi kafic na pivo in tremoços.
pricanje se je zavleklo v vecer, cas je bil za vecerjo. ceprav sem prepricana, da imajo v lizboni tudi druge tipe, se skoraj vedno spravimo v neke pakistanske, indonezijske ali podobne restavracije. ne, azijske in afriske spuscamo iz enacb, je ze bilo prevec situacij, ko smo sredi noci iskali odprte lekarne. glede na to, da v ljubljani ne najdem niti ene pakistanske restavracije (ali sploh imamo kaj drugega kot mehiske, kitajske in kebab?!) in posledicno ostajam brez njihovega fenomenalnega kruha (kak je to dobro!!!), se nisem popolnoma nic pritozevala.
in hrana je spet bila bozanska! okej, sicer bi res lahko narocili se eno porcijo piscanca v pekoci omaki in pozabli na tisto cudno spinaco, ampak okej, vemo za drugic. medtem, ko sta se onidve nekaj prickali o politiki, sem jaz veselo napadala tisti njihov kruh s cesnom in zelisci, spila mojo kvoto piva in se igrala japonskega turista. natakarji so me sicer gledali malo cudno, ampak tega sem ze navajena. onidve pa tudi, tako da se nista pustili motit.

za zakljucek vecera nas je cakala se república da cerveja, dokaj kul lokal z lastno proizvodnjo piva, ob prenovljeni postaji rossio. imperialcki (eden izmed imenov tocenega piva v 0,3dcl kozarcu) so padal, in kljub temu, da sem debate motla s telefonskimi pogovori, je bila C dost dobre volje, da sma se domov spravle sele po polnoci.
ta je bil eden tistih vecerov s C, ki sem jih pogresala. pogresala sem njo. zena mi je iber kul, dvomim, da bi na portugalskem ostala tako dolgo kot sem, ce ne bi bilo nje. zdi se mi, da je ona bila tista ena oseba, s katero sem se najbolj kapirala. ceprav je ona v zivljenju dala ze tolko skoz, da bi lahko napisala vsaj 3 knjige, in ceprav bi njeni dnevi mogli imet vsaj 30 ur, da bi lahko naredla vse kar si je zadala, me je pijaca s to zeno vedno pomirila. vseen kaksni so bili moji problemi ali moji dvomi, ona je imela odgovor.
pogresam jo, in ko bo enkrat naslednjo pomlad le uletela v slovenijo, bom jst spet lahko.. jst.
>im glad i dont have a room-mate.
>you again, in my dream
standing so close to me
your lips an inch away
dont move
inhale, let out a short sigh
goosebumps on back of my neck
exhale, your breath is warm
tension builds
i lower my hand down
bite my lip like only you could
sweet pain
mmmmm
i always wake up with a smile when youre not here.
>paranoia ftw!
>danes se je spet pokazala prava moc interneta.
ze od prej mi je bilo znanih par primerov, ko sta se reddit in /b/ skupnost spravli skupaj in pomagali najti pogresano osebo (cctv slike se izgleda hranijo tudi na internetu), krivca za prometno nesreco (viden je bil le zelo mali del logotipa na avtu, s primerjanjem imen sp-jev v okolici kraja nesrece in pomocjo google street view so nasli tipa), ebay prodajalca, ki je namesto racunalnika poslal opeko (dobili so vse njegove kontaktne informacije in na koncu tudi racunalnik), itd. primerov je kar nekaj in cisto vedno me osupnejo. po eni strani me osupnejo, po drugi pa malo prestrasijo (paranoia ftw!), ker sedaj je res vsem jasno, da je zelo veliko nasih osebnih podatkov dostopnih tudi iz kleti na druga strani sveta.
paranoja gor ali dol, danes so se g33ki sveta spravli skupaj in dobili tipa, ki je z mosta vrgel psa, zadevo posnel in potem objavil na internetu. (ja, tudi taksne stvari se dogajajo.)
videa sicer nisem sla gledat, ze samo branje komentarjev mi je dalo knedl v grlo (istocasno mi je tudi nekaj padlo v ucko, kdo bi si mislu?!). glede na komentarje so v procesu odkrivanja njegove identitete nasli ip stevilko, s katere je bil uploadan video, lokacijo mosta, karate klub kateremu pripada (napis na zgornjem delu trenirke), in njegovo fejsbuk stran (no, tu so se na zacetku malo zmotli in nadlegovali napacnega. ups?). na medije v litvi je potem bil poslan mejl z linkom do videa in moznim imenom tega tipa, isti mejl je sel tudi na centre proti zlorabi zivali, itd.
v manj kot 24 urah od linkanja videa na reddit, je policija tipa tudi nasla, grozita mu denarna in zaporna kazen.
fuck yeah!
EDIT: oni peso je ziv!
>always at 04:54h.
>you intrude my dreams at night
with strings of fire in your hair
and between my legs when sun breaks light
grabbing my hand
thrusting yourself at my body
i want to enjoy it, i really do
but youre leaving me empty
i have no desire for more
and shedding a tear for you is not on my ToDo list.
>tisina pase. zelo.
>sploh ne vem, kdaj sem prvic slisala tale komad. mislim, da sem bila na tyrsevi (dom 3) in cakala na se en vecurni msn pogovor z njo. med cakanjem sem najveckrat sedela za mizo, poslusala glasbo in se sprehajala iz enga irc kanala v drugega.
ja, #slovenia je bila popularna takrat, prav tako #celje, dokler ga ni siol spucal. vecina se nas je (ja, jaz tudi) konektala preko arnesa (ali preko dunaja, ce sta link.si in uni-mb.si dol padla) in z ukradenimi racuni. mislim, da smo do danes ze vsi poplacali dolg skupnosti in tistim podjetjem z neomejenim dostopom in mesecno pavsal ceno.
prav spomnim se tistega petkovega popoldneva, ko sem sedela v atijevi pisarni, pridem na #celje in namesto 100 folka jih vidim maximalno 20. vecina seveda botov. hitro se je zvedlo, da je policija prisla trkat na vrata, da je par ljudi stisnalo prpo in so izdal se nas ostale. k nam so prisli naslednje jutro. nasa telefonska linija je sicer bila registrirana na staro mamo, ampak ona racunalnika se prizgati ni znala, kaj sele, da bi vedla, kaj je to irc. naredila sem se totalno budalo, da kao res nisem imela blage veze kaj sem naredla, da tega ne bi nikoli, itd. ven se je bilo potrebno spravit.
par tednov po tem kratkem pogovoru v kuhinji sem se vedno imela prepovedano uporabo racunalnika in domov sem dobila vabilo na sodisce. poloznico smo placali, v dosjeju ni nic, uradno opravicilo je bilo napisano in podpisano, vse je slo v pozabo.
komad mi je v zadnjih letih prerasel iz “se en komad fenomenalne pevke” v “gremo izklopit mozgane”. trenutno ga imam na repeat ze uf-dolgo in stop gumb me sploh ne mika.
Give me release
witness me
I am outside
give me peace
>vem, da sem to rekla ze vsaj 5x, ampak tokrat (presenetljivo) celo mislim resno.
>nisem si mislala, da bom to kdaj nardila tud z njo. ampak izgleda je blo treba. dost je blo sranja, dost je blo dram (pravi, da sem drama queen. id disagree but, takes one to know one?), skrauzlanih zivcev, negotovosti. se mi zdi, da je ona ze zdavni naredla ta rez, da je pac meni bolj dolg rablo. kaj cem, sem pac pri ta pocasni sorti.
na zalost pa bomo mogli skoz tole. sej punca je vredu, res je. kljub vsemu, kar so mi povedli o njej, v kar sem se odlocla ne verjet, ker sn pac hotela zacet iz nic in ji dat sanso, in kljub vsem bedarijam, ki jih je (vsaj glede na moje mnenje) naredla, itd. se vedno mislim, da je zena zelo vredu. (ce ima slucajno kdo kaksno drugacno mnenje si ga naj zapise nekam in naj ga meni niti ne pove, ker za tole se grem pa tud kregat!)
ampak jaz nisem tisto, kar ona hoce, in ona ni tisto, kar jaz hocem. vsaj ne popolnoma. ja, sem se zatrapala vanjo. do konca, pizda. tok fejst me je zadel. pa ne vem kaj tocno! mogoce to, da sem vidla neko njeno drugo stran? da mi je pokazala del sebe, ki ga mogoce ne vsaki? ni vazno. saj ni bilo dovolj. ti obcutki morajo bit z obeh strani isti, ne samo z ene. na pol ni se nikoli nic blo kul. in ce hocem zdaj skozi to bom pac mogla naredit cisti rez. stevilka je sla iz telefona, kontakt iz msnja, fejsbuk in blog povezava sta tudi preteklost. moram naredit distanco. moram jo spravit iz zivljenja, dok se ne navadim je gledat samo kot prijatlco ali znanko.
a ves, mogoce se ti tole vse zdi drasticno, pubertetnisko, da spet delam dramo. ampak je ne.
vem le, da ce te jutri vidim, da ce me jutri spet pogledas s tistimi tvojimi velikimi rjavimi ocmi. vem, da bom pozabila na zgornji odstavek in te spet hotla nazaj. spet bom hotela nazaj eno, ki je ze zdavnaj sla.
in to si/ti ne smem se enkrat dovolit.











