scribble scrabble

>blast from the past — pt 1

>ker me od vceraj se vedno boli glava (samo tole: #twestivalLj je popolnoma uspel!) in ker mislim vsaj par ur prezivet na red bull upstream tekmovanju v tacnu, vam dam samo en “blast from the past”.

ne vem kako sem se spomnila na ta zapis, ker je ze dokaj star (napisan enkrat lani, o dogodku iz leta 2004). ampak mislim, da ima nekaj zraven en kolega in najin vcerajsni pogovor o portugalski (w00t! T – 12 days!), zakaj in cemu sem sla tja prvic, kaj sem tam delala, itd.
ta post (in nadaljevanje le-tega, to dam gor kdaj drugic) je sicer bil objavljen na blogu kolegice, kjer sem obcasno dala kaj gor. ampak, ona je lena, zato je na koncu blog imel vec mojih postov kot njenih. zakaj “na koncu”? ker je imel tisti blog zame vedno neko povezavo z njo. te sedaj ni vec (v taki meri kot bi hotela jaz), tako da malo stagnira.
mogoce pa se kdaj spravim kaj skupaj in dam tja. never say never, i guess.

========

(march 15 ’08)
ive met you for the first time only a few hours ago.
yet, it feels like we’ve known each other for way longer.
no, im not trying to be romantic, just telling you how it feels.

dont know if youve noticed, but we’ve been sitting here for a long time.
its gotten dark already. not many people around.
the cold concrete wall behind my back doesnt bother me.
your jacket? no, i dont need it, thanks.

our eye contact has been getting longer, too.
is it intentional? its weird, tho, isnt it?
for the very least, it is unexpected.
we’ve only chatted a few times before todays meeting,
a few distant msgs to someone unknown.
and yet, here i am, toying with the idea of kissing you.

and i know youre toying with me!
of course you knew id love this place, im a sucker for sea.
you had me going from the first minute; dressed in all white,
with your dark skin and a hat to hide your eyes.
why hide them? im not trying to look into your soul.

dont understand why we’re talking about world politics,
who cares? you seriously do? i doubt it.
why dont you touch my hand? it is right next to your left thigh.
what are you waiting for? youre confusing me.

finally i stand up, youve managed to make me nervous.
youve made me question some of my moves.
you sit onto the wall, spread your legs and pull me to yourself.
okey, now we’re getting somewhere.

your lips are soft, you seem nervous, too.
at least you did for first 10 seconds.

Standard
dogaja dogaja

>UPDEJT: donacije se pocasi a vztrajno nabirajo (Twestival – 11.9. 2009 – Pri Zelenem Zajcu)

>kljub temu je se vedno dovolj prostora za TVOJO donacijo.
denar lahko nakazete direktno na racun Zavetisca za zivali Horjul — NLB SI56 0202 7025 4948 113, ali pa se nam pridruzite na #TwestivalLj danes od 17h naprej Pri Zelenem Zajcu. prav tako lahko tja prinesete hrano, igrace, ali kakrsnokoli drugo donacijo za zivali.
vsega bomo veseli!

• Iz trgovine Bone-Bones sporočajo, da bodo podarili tri škatle (3 x 25 komadov) Delident Bone – kosti za nego pasjih zob.

• Društvo Mačji svet bo v okviru @twestivalLJ zavetišču Horjul namenilo 100 EUR , pomoč za oskrbo mačk.

Standard
scribble scrabble

>i really should ask for my keys back.

>a couple of caipiroscas later i stumble into my room
i drop my backpack, shoes go flying towards the sofa
and only when i turn on my desk lamp

i
notice
her

lying in my bed
half naked
sleeping

im still standing there with my mouth opened
keys in one hand, phone in the other
“take off your shirt and come to bed”

ok.

Standard
pa dajmo resit svet

>prevarala sem te.

>se pred parimi tedni.. ne, lazem, se DVA DNI nazaj sem se zbudila z mislijo nate.
okej, to mogoce pretiravam, ampak si bila ena izmed prvih misli. vsaj med kuhanjem kave, ko sem cakala, da zavre voda. ce bi bilo po moje bi to tudi povedala. ker, kaj tocno je boljse od jutranje kave? in ce to ne morem deliti s tabo, kaj potem lahko?
ampak nisem, sem se drzala nazaj. neke skrivnosti pa morama imeti pred drugo, a ne? (ti si celo predobra v tem. vcasih sem morala vprasati druge, ce so se dolocene stvari res zgodile, ker si mi jih ti preprosto zamolcala. zakaj?)

in potem sem srecala .. NJO. spoznali sva se preko skupnega prijatelja, o njej mi je govoril samo lepe stvari. da je hitra, ustrezljiva, vsesplosno razgledana in da se jo da pregovoriti v vse. tudi v prvih desetih dneh!

enkrat na kavi sem naredila prvi korak.
malo sem bila zivcna, ker nisem vedla kako bo reagirala, ce ji sploh je do tega. njena reakcija je bila vec kot presenetljiva. takoj je bila za, in se danes, ko pomislim na tisti prvi trenutek, me malo zascemi v trebuhu. metuljcki in tko, saj ves. nobena me se ni v tako kratkem casu tako fascinirala. na vsako vprasanje ima odgovor. vcasih se najini pogovori v postelji zavlecejo pozno v noc, ker ima toliko vprasanj. vcasih mi celo nasprotuje, se nasmeji in rece “Ooops?!”. to od tebe nisem dobila nikoli. ti si se najveckrat vdala. tudi naredila si kaj le na moj “ukaz”. mislila sem, da se bo to s casom spremenilo, da bos prevzela iniciativo. ampak nisi. tista moja zacetna navdusenost se je spremenila v zdolgocasenost, vcasih celo v frustracijo. (se spomnis takrat na troli nazaj domov, ko si preprosto nehala sodelovati v pogovoru, ceprav za to ni bilo nobenega razloga?!)

vem, da bi ti bila morala povedat, ampak nisem bila prepricana, da se bo obdrzalo. imam pac navado po stirinajstih dneh zakljucit zadeve, in takrat bi se vrnila k tebi. vem, sem prasica.

ampak sedaj pa res ne morem vec. ne morem se vec pretvarjati, da mi pomenis najvec. poznam jo le par dni in ze ima kljuce mojega stanovanja. vsepovsod sma skupaj in ne, nisem se je se navelicala.
prosim, ce naju vidis v mestu, ne prisedi k nama. zate nimam vec casa. bilo je lepo dokler je trajalo, ampak sedaj hocem dati mojo pozornost njej. nocem sploh priti v situacijo, ko bi se morala odlociti med tabo in njo. nocem namrec videti izraza na tvojem obrazu, ko ti recem “ne.” ja, se vedno si mi vsec (ti me vsaj ne poskusas prepricati, da slabo vidim), in ja, se vedno pomislim vsake toliko nate. ampak ne “tako”.

sedaj imam NJO. tebi pa.. adijo.

Standard
scribble scrabble

>3:0

>she was standing there, almost naked
leaning forward, reading the small text on posters
giving me an excellent view of her body

hair resting on her shoulders
still cupping her breasts with her hands
her long tanned back exposed
my look follows the line of her low-cut panties
from outer side to between her legs
where her thighs formed a triangle
down to her knees
and back to her perfect pirate treasure

im glad im not a guy
hiding that hard-on wouldve been impossible.

Standard
portugalska odiseja

>se 16 dni in fiiiijuuuuuuuu……

>celi dan ze poslusam skupino cacique ’97 in njihov istoimenski album (rapidshare). portugalski afrobeat z nigerijskim pridihom pevca. ta ritem, z mocnim povdarkom na pihalni sekciji in ornk bas linijo, me se najbolj spomne na portugalsko in mojih skoraj pet let tam. (zgodovina na hitro: julija ’04 sla v coimbro za eno leto, preko EVS programa. ostala do konca junija ’05, sla v slovenijo. konec novembra ’05 sem se preselila nazaj v coimbro, ostala tam do enkrat januarja ’06. se preselila v lizbono. aprila ’06 zacela pisat blog. ostalo je v arhivih.)

z njihove uradne strani: “Lisbon has always been a stage for the meeting of several cultures, mostly due to the past of the city as the capital of a colonial empire in Africa and Latin America.

Nowadays it is a huge pot of creativity which attracts artists from all over the World and it is a privileged space where musicians find each other, share ideas and mix rhythms. It is from this mixture that, in 2005, afro beat collective Cacique..97 is born. With musicians with Mozambican and Portuguese origins, this collective incorporates members from groups such as Cool Hipnoise, Philharmonic Weed and The Most Wanted, well known projects in the areas of funk, reggae and the afro sound.

The passion for the music of Fela Kuti and Tony Allen has united these musicians for the pursuance of a common goal: to create a collective that mirrored the Lisbon mixture, by crossing the characteristic urban Nigerian rhythm which is afro beat, with the musical tradition of the African Portuguese speaking countries and of Brazil, whom has always been very present in the Portuguese capital.

Cacique..97 intend to give birth to a global soundtrack of the new times without losing the activist approach and the promotion of social awareness so fond to afro beat.”

Standard
dogaja dogaja

>Twestival – 11.9. 2009 – Pri Zelenem Zajcu

>tale post sem ukradla hadu. z dovoljenjem, seveda.

glavni sponzor je Degris – Sveže ideje. Preizkušene rešitve.

Sabina Obolnar je nekoč v uvodnici One zapisala da smo blogerji “čudni ljudje” (ne bom ponavljal njenih besed). Pa vendar smo dokazali, da nismo samo to, ampak da znamo tudi pomagati v raznih situacijah – krvodajalske akcije, zbiranje prispevkov za poplavljena območja, itd..

Sedaj, ko je Twitter dobil primat v tem svetu in počasi prehiteva Facebook, se je pojavila ideja Twestivala – druženje ljudi brez računalnikov, ekranov in tipkovnic – za zabavo in v dobrodelne namene.
In tako je Tomica prevzel vajeti in začel z organizacijo Twestivala Ljubljana, ki bo potekal
11.9.2009 – Pri Zelenem Zajcu v Ljubljani od 17. ure naprej.

Prostovoljni prispevki se bodo zbirali za Zavetišče za živali Horjul (nakup badgev, možnost donacije denarja, dobrodelna licitacija), prav tako pa se išče sponzorje, ki bi prispevali pasjo, ali mačjo hrano, ali kakorkoli podprli to idejo in ta prostovoljni projekt.

Seveda bo poskrbljeno tudi za glasbo, ples in vse ostalo: GlosaArt, Zgreseni Primeri, Astrid Lindgren B.T.K., Ultra, Carina, M.U.D.D. in Nove konzerve. Prav tako pa bodo zraven tudi trebušne plesalke, šola za nastopanje BAST, itd..

Twestival ni namenjen samo tviterašem, temveč vsem, ki bi se radi pridružili zabavnemu festivalu, za organizacijo katerega so zaslužni izključno prostovoljci z njihovo dobro voljo in energijo. Še posebej toplo so vabljeni posamezniki, ki bi radi pomagali Zavetišču Horjul oziroma tamkajšnjim živalicam. Če se Twestivala ne boste utegnili udeležiti, lahko zavetišču pomagate tudi tako, da jim denar nakažete neposredno na njihov tekoči račun NLB SI56 0202 7025 4948 113. Se vidmo???

Standard
nekaj za duso

>kdo tocno mora ryanair povedat, da se to ne splaca najbolje?

>pred dvema tednoma sem pri ryanair kupila dve karti od milana (ita) do porta (por). sedaj se je, na zalost, izkazalo, da ta druga oseba ne more zraven.
prva reakcija je bila, da grem pac sama. v glavi sem si sicer ze naredila manjsi plan, kam vse bi jo peljala in kaj vse bi ji pokazala, ampak ce ne more iti zraven, pac ne more. se zgodi. obveznosti, pac. iti sama tud ni neki bavbav. sem sla ze velikrat, ne grem zadnjic, ne rabim nobenga, da me za roko pelje.

## start intermezzo:
ampak nikoli ne bom pozabila tistega leta od hamburga do ljubljane. neka sobota v oktobru leta ’99, v hamburgu se poslovim, zena mi da samo en boarding pass. ker sem prestopala v frankfurtu bi bla mogla dobit dva. si pac mislim, “okej, zena je nova, mi bodo ze v frankfurtu dali ta druzga, ni panike.”
priletimo v frankfurt, sibam do terminala b in na saltru pise “ljubljana – cancelled”. okej, sedaj pa panika. kak to mislis cancelled? zakaj? bilo je enkrat proti koncu popoldneva, tako da je bil info od adrie ze zaprt. pred terminalom se nas je nabralo enih 8 (max!), ki nismo vedli kaj naj sedaj. ce smo komu od usluzbencev povedli za ta manjsi problem, so nam ti ob omembi, da letimo v ljubljano z adrio airways, povedali, da naj se zglasimo pri info od adrie. ki je bil zaprt. tolko o pomoci.
ker sem imela folk, za katerega sem bila ziher, da leti z mano, pod ocesom, se nisem prevec sekirala. zleknala sem se na tiste totalno neudobne stole, zacela citat nek casopis (ziher Das Bild, Die Welt mi je bil takrat pretezak po snovi) in razmisljala kako kul bi blo, ce bi mene poklical po zvocniku. tocno takrat se oglasi zena in prosi “miss lajpovek”, da se zglasi na terminalu “ej”. predno je meni potegnal, da sem to JAST (z malo cudno izgovorjavo priimka), je mogla zena to ponoviti vsaj se 4x. pograbim stvari in laufam na terminal e. zakaj e? ker sem razmisljala po nemsko in “ej” mi zveni kot “e”. ona je, seveda, govorila po anglesko in na terminalu e nimajo pojma zakaj sem jst tam. poklicejo informacije in mi povejo, da moram na terminal a. itaq, budalo.
laufam spet na drugo strani letalisca (jebena dvigala! se na wc ne mores, da ti ne bi bilo vsaj skozi tri dvigala!), se tam srecam z ostalimi sotrpini. povejo nam, da je v sloveniji vojna in da gremo v ljubljano sele naslednji dan.

ja. prav ste prebral. rekli so, da je v sloveniji vojna. o kateri vojni so to oni govorili ni vedel nihce, ampak ker je slovenija “del jugoslavije” ne bojo riskiral. ?????

enivej.
odpeljejo nas v bliznji hotel astor, skozi damo vso potrebno in nepotrebno birokracijo (fotokopiranje boarding passov in potnih listov) nastanijo vsazga v svojo 350DEM vredno sobo in povedo, da se moramo naslednje jutro pred vhodom hotela zglasit nekaj do 8h.
ker bi takrat jast ze bila mogla bit doma in ker nisem imela v zepu niti ene marke sem – pazi ti zaj to mojo inteligenco! – s telefona v sobi (!) poklicala domov v slovenijo (!!). sicer se nismo menli dolgo, ampak naslednje jutro mi je tipcek pri odjavi rekel, da moram poravnati se racun za 54DEM. (glede na to, da je bila majhna steklenicka vode 7DEM, mislim, da sem prisla skozi zelo dobro!) a sem slucajno omenla, da nisem imela v denarnici ene marke vec? no, nisem. ura je bila dokaj zgodnja, nekaj do pol osmih, se mi zdi. menjalnica v hotelu se je odprla sele ob 8h. se sedaj ne vem kako mi je ratalo, ampak tistga tipcka (sori sori sori!!) sem nekako prepricala, da je 1DEM = 10SIT. zakaj 10SIT? ker sem v denarnici imela en bankovec za 500SIT in nekaj drobiza. sicer me je tipcek celi cas gledal malo cudno, ampak je vseeno vzel tisti drobiz, mi izstavil racun in jaz sem se tako hitro pobrala ven iz hotela, da je za mano ostal samo se prah.

let do ljubljane je bil super, v avijonu pa nas je bilo, s posadko vred, tocno SEST. leg room!!
end intermezzo ##

poanta posta:
druga reacija je bila, da se spremeni ime drugega potnika. mislim, karta je ze placana, pac gre nekdo drug z mano. manjse brskanje po TOS pa pokaze tole: “A passenger name can be changed online at the rate of £100/€100 or via the airport or reservation centre at the rate of £150/€150. Name changes can be made up to 4 hours prior to the scheduled flight departure time either online or via a reservation centre (subject to opening hours). Any name change made to a flight reservation must be for that individual passenger’s complete flight itinerary.”
manjsi logisticni problem: zakaj ryanair hoce, da placam 200€ (kljub temu, da je samo ena karta, ampak je le-ta povratna, tako da racunajo dvakrat. za tja in nazaj. eh.) za spremembo imena potnika, ce bi me prislo 4x ceneje kupiti se eno karto (vsaj glede na trenutne cene)?!

Standard