>

>ker sem se, tako kot velika vecina slovenksih blogerjev in blogerk, odzvala vabilu blogorole in se (ponovno) vpisala na njihovo listo, sem prejsni dan dobila mejl, da naj nekaj napisem o temi tedna, izgubi nedolznosti. seveda tega ne bi naredila brez vsaj malo sigurnosti o zagotovljeni slavi, ce na koncu izberejo moj post in ga skupaj z ostalimi sprintajo v blogorolini tiskani izdaji. izdaja, ki je jaz sicer ne bom nikoli vidla, ker dvomim, da posiljajo na portugalsko. no ja, bom vseeno precej lahko zaspala ze z vedenjem, da bom to mojo drago izkusnjo delila z pol slovenije. (kao)

torej, izguba nedolznosti. kako se je to izpeljalo pri meni.
takole bom povedla – kljub temu, da je izguba nedolznosti definirana kot “pretrganje deviske kozice pri penetraciji penisa v noznico”, ki se je pri meni zgodila pri (poznih?) 15 letih, bom raje opisala mojo RESNICNO izgubo nedolznosti. a obstaja se kaksna druga?, se vprasate. moj odgovorje da. preprosto zato, ker sem malo za tistem dozivela “razsvetljenje” in mi je od enkrat takrat naprej jasno, da sem lezbijka. v tem pogledu clovestvo resnicno rabi moske. (hehe)

izgube nedolznosti z zensko pa se, na zalost, ne spominjam dobro. kaj cmo, stuk je baraba. vem, da se je zgodilo v tvoji studentski sobi, na tvoji postelji. hvala bogu, da nisi imela cimre. naslednje jutro si mi prinesla sveze stisnjen pomarancni sok, se vedno ga asociiram s tabo. po tistem sma ostale prijateljice se kar nekaj let, a kasneje se je najin kontakt izgubil. mislim, da je bolje tako.
tjasa, ce kdaj prides na tale blog, daj mi povej kako je bilo.

>ne vem kaj točno se mi je danes v možganih premaknalo, ampak odločla sem se, da bom imela kulturni dan. (izdahnite!)
okej, popoldne bo čas za lekcije angleščine (ne, ne MOJE angleščine, znam jo dost dober, hvala najlepša! pametnjakovič/-ka!), kasneje pa šibam na kratek festivalček portugalskega dokumentarnega filma. imenuje se “monstrar lingua”, a la “pokazat jezik”. njihov logo se mi dopade, jezik z pirsingom. (če ne bi že imela pirsinga v jeziku bi si ga šla točno danes naredit!)
zvečer pa na kratko komedijo v casa da cultura (= mestna hiša kulture). moja sicer pravi, da mogoče ne gre z mano ampak saj ni potrebe, da je vedno zraven. čeprav, me bo ziher ubila, ker drugače ji nikoli ne uspe me v gledališče spravit.
najin tajming je off.

>to je moj patentiran način za znebit se filinga stresa.
sedaj že veste za prihodnost: ko me vidite s pobrito glavo boste vedli, da nekaj ne štima. takrat me ne vprašat, če sem iz dachaua ušla, ker ne izgleda niti približno tako kot folk v tiiiistih taborih. raje vprašajte, če gremo na kofe. kofe tud pomaga. sicer kratkoročno, ampak sej ni treba petnajst let naprej gledat in rešvat.
detajli so v malih stvareh, pravijo. (al pa sem si zmislala, ker stavek nekok ni logičen.)

>z mojo sma se odlocle, da boma zacele z neko interno tradicijo.
enkrat na mesec si boma narocile pico, jo poplaknile z parimi flasami piva, si medtem ogledale par epizod trenutno najljubse serije (danes bo na sporedu weeds).. za sladico pa sledile ideji portugalskim oblikovalcev koledarjev.
(razlaga spodaj. saj boste vidli, samo poglejte malo bolje.)

>prejle sem nekaj brskala po deviantART straneh, in naletela na “stickmen tutorial” (preberite si komentarje avtorja, zelo so uporabni!). ne vem kolko ste za tutoriale, ampak tale mi je res pomagal. sedaj končno znam!
zakaj bi se kdo šel učit stickmene risat? zato, ker je vedno potrebno začet na čistem začetku. najprej morate tri leta pucat pisarne in wcje, šele potem boste mogoče na prvi stopnici za direktorja banke. ne gre to hitrej. počasi se daleč pride.

>in se je zgodilo: indijec se je poročil s psom! to jest, s psico. (večinoma zaradi občutka krivde, ker je pred 15 leti do smrti kamenjal dva potepuška psa in ju mrtva obesil na drevo.)
itaq. ker s pesom mu ne bi pustil. mislim, no! halo?! kje ste pa še vidl, da se poročita moški in pes?? moški in psica ja, druga pa ne.
po koncu poroke so se ženin in njegova familija pogostili, nevesta pa je dobila žemljo.

ps- zanimivo, da nam – glbt – pa še vedno ni dovoljeno.

>nekok nisem preveč za videe živali, ampak tale veverca se je naučila pretvarjat, da je mrtva in sedaj to izkorišča kot nekakšno surprise-attack taktiko v pretepih z drugimi vevericami. (beseda ‘veverica’ je ženskega spola, kako bi se reklo moški veverici? veveričnjak?) reakcija druge veverice je fenomenalna. “wtf??”
taista veverica je to taktiko uporabla tudi pri prošenju za hrano.
cuteness faktor: 32.

>ker mi blogger še vedno ne deluje pravilno (wysiwyg toolbar mi je izginil) sem si končno nabavla desktop editorja. ja, poznam html kodo ampak tudi ja, ne da se mi je konstantno pisat. plus, ne da se mi na googlepages slike uploadat, če pa jih lahko blogger hosta. a ne, a ne?

zato sem si včeraj dol potegnala windows live writerja. naj vam dam en mali nasvet – NE. TO. NAREDIT! konstantno neke ‘catastrophic failure’ (tko je pisal v errorju, nisem si jst to zmislala!), meniji ne delajo, itd itd.. skratka, čist po m$ tradiciji.

in če lahko berete tale post, potem je inštalacija w.bloggarja uspela in mogoče bomo celo lahko normalno nadaljevali z postanjem. do neke mere.
may the force be with me.

ps- pravkar vidla, da titlovi posta ne delujejo. h’diča pa api 2.0!

>ja, no, ce pa so nasli nafto.