>danes sem se zbudila nekaj minut pred 15h, filing sem imela, da je sobota (mislim, da zato, ker moja ponavadi gre nekam ob petkih), zunaj je bilo kao sončno in zelo velik bi dala, da bi bile z mojo nekje v nekem kafiću, ob kofeju in rogljiču (brez sira, mind you), svežem cajtngu in subsequently črnimi prsti zaradi tiska. ali ipaq, bilo bi mi kul.

včeraj sem končno pogledala film “the lost city” in se mi je zelo dopadu (čeprav je dobil samo 23% paradajzov). resno, prav prevzel me je. tako zelo, da če bi imela ene 1000€ preveč bi si takoj včeraj ponoč kupla karto za kubo. glasba se mi tudi dopadla, in če kdo ve za kak tracker, se javljam, ker jaz ga ne uspem najdti (kljub temu, da je dosegljiv na amazonu).

za kaj se gre? (kdo še sploh ni vidu tega filma? marš v kino!) dogaja se takrat ko je baptista pobegnu iz kube in je potem fidel prišo na oblast (’59). šele v filmu sem zvedla, da sta bla che in fidel celo kolega. hm. *confused*
trije bratje, velka familija. en je lastnik bara, druga dva pa vsak v svoji revolucijski skupini. en se spravi napadet batista, mu ne uspe. drugi pa, potem ko ga brat (=clubber) spravi iz zelo čudnega zapora, se pobrati z che-jevo skupinico upornikov in proti koncu filma izgleda kot kopija fidela (vizualno, po oblačenju in tko). v bistvu je film zgodba o družini, ki jo revolucija spravi narazen. dva brata umreta, oni ko ostane pobegne v new york. no, nekam v ameriko. pred tem se zaljubi v vdovo onga brata, ki je napadu batisto, ta kmalu postane zelo close z che-jem. ker je saksofon iznajdel belgijec in ker so belgijci delal štalo v afriki, mu revolucija zapre tudi klub. itd itn. skratka, ostane nekok sam. film pa se konča z napisom, da je fico (clubber) nekaj mescev po prispetju v nyc točno ob 18h (ker so takrat imeli v družini večerjo) odpru nov klub. seveda je bilo razprodano.

ja, vem, da kuba ni takšna kot je v filmih ampak nekaj pa more bit podobnega. vse tiste barve, oni stari avti (vseen iz kterga kota jih slikaš, ko vedno dobiš super fotografijo ven!), napol razpadajoče stavbe (to ni vedno fajn videt, ampak če se prepričaš, da so te stavbe imele nekaj z revolucijo – ki je bila v filmu predstavljena ajn pičken drugače kot v diaries of che guevara, potem le-te naenkrat postanejo lepo boge), itd.
sicer je moja sanjska dežela še vedno avstralija, ampak kuba mi zadnji dve leti izgleda zelo fajn. mogoče je imela zraven nekaj lonely planet, mogoč cubismo, mogoč neka nemška knjiga z dogajanjem v havani. skratka, vseeno je, glavno je, da se mi kuba dopade in da hočem jet. (če je kdo že bil, kak je blo??)

aja, in za vse zaskrbljene, počutim se boljše. hvala, ker ste trpeli z mano, bilo mi je v užitek.

>zakaj ni fajn čist vedno vse napisat v kalendar, kljub temu, da pa bo mogoče izgledalo kul nekomu. (komu?)
dnevna doza barvnih shem.. na istem principu kot tale stran.
avto na otoku serije “lost”, plaža se spremeni v morje med pretepom 007, naenkrat izgine “robot roka” med rojstvom dinozavra, in 118 do sedaj naštetih napak pri piratih.
nisem vedla, da so nemci TOK liberalni!
20 stvari, ki jih kao ne veste o xpjih
če boste potovali ali če vas preprosto zanima, kaj je skoraj najboljša kletvica v mehiški španščini (pinche puto pendejo basoso)
stvari, ki jih lahko kupite na amazonu, urejeno po ceni, prikazano z velikim mozaikom.
če še niste bli in bi radi vedeli, zakaj vsi tako opevamo baščaršijo.
za borih $200.000 vas 2008 odkatapultirajo v svet. no ja, če ne bo gužve.
fenomenalna open code stran polna fontov (ki je trenutno nedosegljiva, a pride nazaj, garantiram)
programčki, takšni in drugačni (a večina kar dost uporabljiva) za na flash pen.

>zakaj, ZAKAJ???, poštarji zvonijo? to jest, zakaj poštarji zvonijo tako zgodaj?? kaj ne vejo, da nekateri spimo zjutraj? sej vem, težko verjet, ali ipaq!… prvo vprašanje ni blo okej, ker sem že dobila scenarij v glavo, kako poštar čaka pred vrati do onemoglega, ker ni noben prišo pogledat, če je sluHučajno kdo pred vrati. hihi. never mind, jst mam čudn smisel za humor.

moja spet šla. kolkrat sem tole napisala v zadnjem mescu? kar ene parkrat ne? jebemu. zaj je šla do pondeljka v galizo. juhu bruhu. to sem tud že parkrat napisala. in zakaj nisem šla zraven? če odmislimo dejstva, da a) ne morem jet, ker majo že poln avto, b) ne morem jet, ker nimam kje bit (kljub temu, da sma čist okej na eni postli) in c) ne morem jet, ker moram delat. torej, zakaj že nisem šla zraven? ne bi vedla, sem jast tud mal zmedena.

u, moja sodeluje pri nekem online learning programu o človeških pravicah. sicer jaz tudi sodelujem v online learning programu, ampak je preko microsoftove strani, tak da nima nič s človeškimi pravicami. (hihi)
tole learning se gre takole: vsak teden (al pač na vsake kvatre, ne bi vedla, ker moja tud ne sodeluje najbolje. let me rephrase that – če ne bi šla nardit te zadnje naloge, bi jo vrgli iz tečaja. iz brezplačnega tečaja bi jo vrgli! hihi. torej, zadnja naloga je bila tale – en tipo in dva kolega se spravijo posilit eno ženo. niso bli pijani, nič olajševalnih okoliščin ni. verdict? kriv, v ječo z njim, uno železno kuglo gor in sam vodo in kruh do konc živlenja. okej, do semle vse jasno. zaj pa si predstavljajte tole: ta tipo (pač en izmed onih treh) ima brata. mlajšega brata. in ker mu je kao žal (al pa si hoče sam alibi zrihtat, sem jaz zlobno pomislala) pove bratu. dodaten keč: predstavljajte si, da ste vi ta brat. ta mlajši. moralna dilema za ta tedn: bi povedal policiji, kaj je vaš brat naredo? okej, sicer se tuki lahka menmo o razmerju teh dveh bratov. če je mlajši brat totalno zamero starejšemu, da mu je v prvem letniku speljal punco in bi najrajš, da je mrtu, potem ima policijo ziher že v speed dial-u. ampak rečmo, da imata totalno normalno razmerje. razmerje, ki ga vidmo v holivudskih filmih, kjer vsi veselo in prijazno (in zelo corny) sedijo za mizo ob nedeljski večerji.
bi povedal al ne bi?

ps- in končno se je blogger spomnu, da me ob prijavi vrže direkcijone v dashboard, ne pa da morem prej še petnajstkrat kliknat. male zmage.

>pred mano imam rolo toaletnega papirja (aka neverending robčki) in flash 8.

updejt: že skor 2 uri imam v ušesih slušalke, muzika mi pa ne špila. jaz sem idijot.

updejt #2: levo nosnico mam polno.

>..nekaj.
ne bi točno vedla kaj, ker so moji simptomi popolnoma zgrešeni. sicer me zebe in mi je vroče, vse naenkrat, ampak glede na strućkotovo mnenje (aka termometer) nimam vročine. desna bezgavka je otečena (rabi kdo žogico za golf?), po grlu me srbi in glasa mi malo zmanjkuje vsake tolko. gripa? angina? bruhala sem do zajle samo enkrat, pa še to je ven splaval samo toast od zjutraj, namočen v čaju. namočil se je v meni, ne pred mano. (hihi) torej, trebušne gripe tudi nimam.
(če kakšen zdravnik, lahko tudi hobi zdravnik, bere tole in prepozna moje simptome, dejte mi povedat kaj imam. če je kej hudga se zlažte.)

se je pa prejle v kuhinji zgodilo nekaj.. zanimivega? čudnega? zastrašujočega?.. pridem v kuhinjo z mojo škatlico zdravil (za tisto uro, imam jih razporejene časovno, če že barvasto ne gre). v stanovanju živijo še 4 študentke. ja, počutim se staro. 2 študirata evropske študije (al nekaj slično), 2 pa farmacijo. in ti dve pogledata mojo škatlico, za katero sem mislila, da mi bo rešila življenje in pogledata zelo debelo. ena prime škatlico in na glas izgovori ime. v tem trenutku začneta istočasno zmigovat z glavo. mislim, da jih to učijo v drugem letniku, ni pa preverjena informacija. na glas prebere tudi kaj vse je v teh zdravilih. besede, ki meni pomenij popolnoma nič in so samo črke nametane skupaj po principu scrabbla. za njiju pa je to izgleda neka koda. čudna koda. nevarna koda, bolje rečeno. enoglasno sta mi rekle, da bi bilo bolje, da teh tablet pa ne jemljem. probala sem si rešit rit z “če mi je pa doktor to predpisu. pa v lekarni sem dobla. in oni tam je reko, da je to okej.” vsi moji argumenti so bli sestreljeni še hitrej kot kamikaze. (ja, vem, oni so se sami odločli, ampak recimo, da so hitro padal.) doktorji so znani kot svete krave (kar oni rečejo, drži. kljub temu, da vsake tolko ni res, torej zakaj bi jim sploh verjeli. po fiasku v celju par let nazaj se s tem strinjam.), v lekarni se dobi tud najhujse strupe in “oni tam” itaq da nič ne ve. kljub temu, da je farmacevt. hm.
..in medtem, ko se onidve spogledujeta vsake tolko in na veliko zmigujeta z glavami, stojim jst zraven kot eni čapac in čakam, da bodo še men kaj rekle! “em, halo? jaz biti tukaj. in glih sem vzela eno tole tableto, zaj me pa zanima kolko časa še mam predno me bo v zrak vrglo in me pet sekund kasnej pobralo, medtem ko se mi bo peno okol ust. najlepša hvala za razumevanje.”

>dan se je začel obetavno. bolečine v trebuhu, grlu in glavobol. super trojka, ni kaj. smo šli po par nasvetov k izvedencem, povedal mi niso nič novga, potem nakup droge v lekarni in domov pod kouter in spat. ja, kao. evo mene još uvijek za compom in tud dvomim, da bom šla stran od njega pred 23h.

kolegica me klikne na msnju in vpraša, če vem, kaj se je zgodilo z eno mojo bivšo. itaq, da ne vem nič, ker nekok nisem preveč v stiku z glbt sceno slovenije. s to mojo bivšo pa sem se nazadnje menla dva tedna nazaj in takrat ni povedala nič pretresljivga. izgleda pa se je nekaj dogajal, ker sodeč po njeni izjavi naj bi bla storila samomor. sicer sem pogledala na hitro slovenske strani kronike, in res nekaj piše o eni, ampak dok ne zvem iz zanesljivih virv (kolegica ni bla 100% ziher) ne mislim verjet.

updejt: izgleda je res.

>boli me grlo (nimam pojma zakaj, ker je že stoletja odkar sem pila kaj res mrzlega), neoangin noče pomagat tako da si bom izgleda mogla naredit tisto nazgravžno limona-med-česen stvar, dela imam čez glavo, pravkar sem se urezala med britjem (to mi ni ratalo že od srednje šole!), začelo je deževat in tečna sem.

>danes sem spet do 4:30h nekaj čarala na compu. ampak okej, sem dobila zelo dobro darilo v mail boxu prejle. “wooow” je bil odgovor. sweet, ne? če mi pa še plačajo, bo pa še boljš, hehe. you can only life off wow’s for so long.

šibam v trgovino po maslo. s kolegico bomo naredile 100kg čokoladne salame. okej, ne 100kg, ampak a bi se jih res branli? se mi je zdel, da ne.

do naslednjič pa mate da poslušate tole: kako se znebit telemarketerjev. če pa TO ne uspe, potem pa tud ne vem, kaj lahko.

>pogledala v as vendetta. uzadi sem, vem, ampak šele zajle mi je uspelo ga dol potegnat. do prejšnega dneva sem namreč pozabla na ta film. enivej. zanimiv film je bil. naštela sem celih 8 črncev, 5 jih je blo v čisto zadnjem prizoru. bi člouk reku, da so bili v tem filmu britanci mal nacistični. okej, sej mislim, da je to bla ena izmed idej kako predstavit njihov čas ampak vseen se mi je zdelo čudno.
(skoraj tako čudno kot na izletu v notranjost portugalske. mislim, da sem v tistih 48 urah vidla točno enga črnca. zakaj zaj to tko razlagam? ker jih je v coimbri puno, in sem se že navadla na to, da jih je tolko. v sloveniji jih je tolk, da jih lahka na prste rok našteješ. v notranjosti portugalske pa še manj. še ena stvar, ki jih sred ljubljane nisem ravno videvala. hm, mogoč pa se nisem potikala po pravih temnih ulicah? enivej. prostitutke. kurbe. v coimbri je celo ena ulica, ki se uradno imenuje “ulica kurb”. ponoči raje ne bi tam skoz šla, da me ne bi kdo zamenju. okej, malo šans za to, ali ipaq se držim stran.)

okej, never mind, ni pomembno.
film se mi je, moram priznat, dopadu. sicer sem pričakovala malo več akcije s strani natalie, mogoče zato ker mi je všeč s pobrito glavo in bi izgledalo kul, če bi pretepla par policajev namest, da je od nekod privlekla vsaj 100 rdečih vrtnic sredi zapuščene londonske podzemne. ampak okej, v filmu je možno veliko. naš maskiranec je imel dobre govore, kdorkoli je že to pisal je moral imeti v glavi angleško izgovorjavo, ker je zvenelo kot iz kakšne klasike šejkspira. vsake tolko je na borderline kiča (preveč šejkspira, rdeče vrtnice, odpuščajoči pogovori z osebami, ki jih je pravkar ubil), naša predraga vsake tolko pozabi na svoj britanski naglas in na koncu niti ne pogleda pod masko. koga bi vidla? mr. smitha iz matrixa. bi to sploh blo presenečenje? glede na zadnjo sceno, ko je fantom iz opere prerešetan z maljardo metkov a mu s tistimi 8 noži vseen uspe ubit vse okol.. nekok ne.
interesting flick.

moja šla za celi vikend v lx, forum social portugues. naslednji vikend gre v baskijo na nekaj v sklopu world march of women.

kok hitro bitcomet louda filme? men bo dolgcajt.

>kak sem jst zaspana! ne vem zakaj, resno da ne. okej, sicer cele dneve gledam v tale butast (in malo prašn) zaslon, ampak a je res to edini razlog za mojo zaspanost? zadnje par dni me skoraj vedno zmanjka še pred epizodo l worda (ob cca 00:30).

ko sem prišla domov zjutraj sem sicer nameravala jet spat, ampak mi ni zratalo (sem pa zato zdajle zaspana v nulo!) in sem gledala three burials of melquiades estrada (trailer). zanimiv film, tommy in oni drugi sta okej igrala, dwighta yoakama pa nisem prepoznala dok niso napisal koga je igral! tud ost ni bil slab, bomo pogledal, če je za dobit. (update: ni.) …in odpujsala sta domov.
ta film tudi nekok sovpada s tisto extemno briljantno idejo usa o gradnji zidu z mejo z mehiko. (a s kanado še nimajo problemov?) za začetek imajo denarja za slabih 30% meje. kaj pa ostalih 70%? če že nočejo imigrantov, zakaj potem ne nardijo zid po celi dolžini meje? smo broke mogoče? preveč denarja v iraku pustil? no ja. njihove zadeve. moje mnenje? sranje vse skupi. ne znajo se zmenit. hočejo jih, da jim pobirajo pomarančev floridi, da pa bi jim dal malj bolj easy možnost se legitimirat, to pa ne gre. kaj pa tistih 20 miljonov imigrantov, ki so že itaq v ameriki? te bojo pa s palco in podganjim strupom ven zbezal?
eh. ne bomo politični.

aja, nisem mogla zdržat in sem moji povedala, da bo dobla kofe mašino za bday. (tam kjer sem hotla kupit nimajo return policy in sem mogla vedet al hoče črno al metalik.) pa je rekla, da noče expreso, da hoče ono drugo, ki ti naredi 1l kofeja. kar je tud kul, so cenej plus hitrej se dobijo. win win situation, bi človk reku.

enkrat, mogoče za nov let, si nameravam kupit externi disk. ima kdo izkušnje s temi zadevami? moj dvd plejer ima krizo identitete in bere in piše samo še cdje. ni preveč praktično. ah, le kaj smo študiral, ko smo mel na izbiro samo cdje in dvd še po jajcah znanstvenikov niso skakal?? trenutno imam namreč polno dvdjev (ko je vse še delovalo tako kot naj bi, ah dobri stari cajti) in nimam kaj z njimi za počet. torej, bi najraj vse skupi dala nekam, kjer bo vse lepo zapakirano in mi nou treba preveč pazit na praske, itd. torej, ideje so dobrodošle, drugače pa že imam nagledanga tegale.