>zezanje s phpjem in flashom me zadnje dni nekok drži stran od postanja. sej ne, da nimam v glavi, da naj bi nekaj gor dala, ampak ko pride do tega.. pride največkrat tud do česa drugega in, nažalost, malo bolj pomembnega. za post pisat pa si ponavad odprem notepad, napišem, in ko je umetnina končana kliknem na word wrap, ctrl + c in ctrl + v v oknu bloggerja.
in kljub temu, da se mi zdi notepad najbolj priročna zadevica windowsov, se mi zadnje dni bolj dopade pisat v metapadu. ima še par drugih funkcij, ki so uporabne pri obdelavi kazga druzga dokumenta (recimo, numeracija vrstic!). in ker open with.. + always use this program when… ne dela, in tudi preimenovanje notepada ne dela (se naredi še en notepad, automatsko) in dvoklik na neki .reg in .bat datoteki ni pomagu…
ve kdo slučajno kako naredit, da mi .txt (in podobnih) datotek ne bo odpiral z notepadom? meni nena ratuje.

>še ena cvetka (hihi) prejšnega izleta. nekje na poti do coimbre sma se peljale mimo vasice z imenom “quarta-feira”. za vse, ki ne govorite portugalsko, to pomeni “sreda”.
torej, če bi kdo rad preskočil par dni, pejte v sredo! .. si že lahko predstavljam reklamo turistične agencije “come to your future!”

aja, in včeraj na poti k moji se je pokazala moja inteligenca. tja sem šla s kompom, in ne vem točno kaj vse sem imela nabasano v torbi, ampak bila je prekleto težka. moja briljantna misel: “morem nehat downloadat, ker tole ratuje že mal težko.”
blond moment. se opravičujem.

>trenutno se nekaj zajebavam s phpjem. juhu bruhu. nekateri serverji so tko zaf*kani, da je za znoret. no, serverji sami nimajo tu nič zraven. ampak control panel za uporabo le-teh so včasih nareti tko čudno, da je umetnost se najdet ven. ampak okej, dok majo live help (trenutno mi pomaga ally. če je raztresena? niam pojma.) je vse okej.

včeraj ponoči (edit: dva dni nazaj) prišle z mojo nazaj z dvodnevnega izleta po serra de estrela. ona mela par dni prost (podaljšan vikend zarad praznika, kao) in moj rojstn dan 14 dni nazaj. ko sma se odločale kam grema je dobila idejo, da me pelje v skiparque na snowboard. dopade se mi in pogrešam sneg. super kombinacija! edina zoprna stvar, ko sma prišle tja je bil na sporedu neko tekmovanje malenih in so pisto (podlaga je bila neka deka, prižgani sprinklerji na vsakih 20cm, nekok brez tistega sneg-filinga) odprli šele okol 18h. sicer je bilo sončno in toplo, in bi komot počakale, ampak se nama nekok ni dal. plus, raj imam sneg kot pa deko. tak da, smo vse skupaj prestavli za dva mesca, ko bo nekje v državi le zapadl tistih par cm snega, da bo okej podlaga.
je pa tale stvarca tule zelo poceni! najem opreme in seveda brezplačno furanje gor stane, v visoki sezoni, slabih 30€. kar je nič v primerjavi s slovenskimi cenami. ampak okej, tu folk nekok en boarda vsako sezono. eh, kaj to! ena izmed mojih cimer je sneg nazadnje vidla leta ’96!

peljala me je tudi videt vasico seia, kjer je preživela prvih 9 let svojga živlenja. mala vasica. je skoraj ni prepoznala, ker že par let ni šla na obisk. sicer je potem nekje vidla svojo varuško ampak kljub temu, da so se ji skor zarosile oči, je ni hotla jet pozdravit. bo prišla kdaj drugič, z mamo in bodo ostale cel dan. zelo je navezana nanjo, zato ostat samo par minut ni fer. ne do varuške (ki je izrecno rekla, da hoče pred smrtjo še par urc se menit z njo), ne do moje. we can understand that.
v neki mali trgovinici sma kupile requeijão, pršut in kruh in potem pri jezu na vrhu gore pojedle najino fenomenalno kosilo. (glej sliko) peljale sma se tudi mimo kar pogostih oglasov za prodajo psov. izgleda so psi pasme serra da estrela zelo znani. ne bi vedla, prvič slišala.

potem sma se še malo vozle okoli, jaz sem crkvala od smeha zaradi imena neke vasi (manteigas, kar pomeni maslo v množini, torej.. masla) in velkega billboarda v prihodu v to vas (primeiro manteigas.. moj dodatek “e depois as azeitonas”, hehe), moji šlo to malo že na jetra zato sem diplomatsko nehala, ko sma prišle v.. kam že? v mestecu belmonte sma za foro šle vprašat kolko pride nočitev v pousadi (sma se zmotle in mislale, da je to hostel ampak glede na lokacijo le-te in avti parkiranimi spredaj je bilo zelo easy skapirat, da sma se zelo zmotle). 185€. poceni, ni kaj.
prespali sma v guardi, pensão filipe. moja se delala, da je tujka in da ne govori portugalsko, zato sem mogla jaz biti tista, ki je zahtevala zakonsko posteljo. šefe naju malo čudno pogledal, rekel, da jih nimajo več, da pa imajo eno super poceni sobo z dvema posteljama. hihi. sma jih potem skupaj porinle, tako da ni bilo blema *evil grin* moja bi sicer bla najraj nardila škandal, ampak okej, smo jo preprečli.

// begin rant //
na terasi zraven mojega okna, sosednja hiša, je neki američan, ki na veliko razlaga, da “yes, we were naked in the shower, together!” ah, užitek. zakaj so vsi američani tako glasni??
// end rant //

ker sma v guardo prispele malo pozno, in ker se nama po večerji ni dalo preveč hodit (plus, bil je praznik, ni blo velik za videt, razen tistga RDEČGA YUGECA s portugalskimi tablicami), sma šle na sightseeing tour naslednji dan. takrat sma tudi opazle a) dispenser za injekcije (glej sliko spodaj) in b) neko čudno umetnino (glej sliko še bolj spodaj). a mislite, da oni vejo, kaj tam kažejo tako ponosno?

po guardi sma se odločle, da grema še naprej, po vasicah in čudnih poteh portugalske. recimo v vasici sortelha z gradom, kjer mi ni uspelo najdet tistih fake vrat (čeprav so ble na mapi gradu) in kasneje v neki mali vasici (zgodovinskega pomena ne vem več zakaj), kjer je prvi sosed kar par hribov stran. natočle sma si par litrov sveže vode, pojedle kar nama je ostalo od kosila prejšnega dne in se spet preko serra da estrela napotile proti coimbri. na vrhu hribov (gora?) naju je dobila megla, tako da sma vidle točno nič (slika nečesa spodaj). vozili smo se z vsemi štirimi blinkerji, meglenkami (ki so pomagale nič) in celih 20km/h. par let nazaj naj bi bila megla tu tako gosta, da je mama moje šla ven iz avta in kazala pot. juhu za gorske dogodivščine.

all in all, zelo dober izletek. smo ugotovil, da lahko na easy greva kam za čez vikend in še vedno vidiva veliko stvari. še posebej, ker se njej dopadejo te male vasice, jaz pa tudi lahko preživim brez hrupa par dni.

>čez noč sta se mi zloudala x-men – last stand in over the hedge. yahoo! .. moja namreč ni preveč navdušena nad animiranimi filmi (vsaj ne nad tistimi, ki niso v pt verziji – ker se ji pač ne da razmišljat, ko gre v kino. kar pa ne pomeni, da ne hodma gledat socialno-obarvanih filmov in potem jaz umiram od dolgčasa. T že ve o čem govorim, hehe) in tudi ni preveč navdušena nad akcijskimi filmi (kar pa naju, spet, ne odvrne od gledanja bolj romantičnih filmov kot so hostel ali saw 2, hehe).
in ne, sami se mi ne da jet v kino. kljub temu, da imajo kokice med gledanjem filma v kinu (vedno pridem do sedeža z manj kokicami kakor jih kupim jebemti pa stopnice!) drugačen okus kot tiste, ki si jih nardim doma. v ponvi ali mikrovalovki.
in ja, jem kokice skoraj tako kot alf *evil grin* (če kdo najde video, se javljam za pretok)

včeraj zvečer, ko me moja razpičkala (kok je tečna, ko je bolana, ej!), sem šla na neta in gledala za ugodne cene kofe mašin. moja si namreč že od vselitve v stanovanje (enkrat januarja) želi kofe mašino. sicer sem jaz tud okej zamenjava, ampak hoče NEtečno kofe mašino, kar pa jaz včasih nisem. in, ker že ima toaster od krupsa, hoče tud met kofe mašino od tam. pač, kao matching set z malo pomoči. in okej, glede na to, da je njen bday konec novembra (trivia kueščn: a ste vedl, da sem prišla nazaj na portugal par dni pred njenim bdayem, ker sem jo potem presenetla na zabavi? a nisem jst fajn??), nekok upam, da mi bo do takrat ratalo nabrat skupi denar za ta podvig. resno, je podvig. cene lahka grejo tud v tisoč evrov! pa kaj so fukjeni? kokr sem prebrala je samo kofe mašina. mogoče v fine printu piše, da dobiš zraven še full-body masažo vsaki dan hišo na jugu francije, kar pa bi se že bolj izplačalo. (kolk je številka za kredit vzet? jug francije zveni dobro.) ampak okej, bo tuki tud ona mal priskočla zraven. je par dni nazaj rekla, da bi največ dala 70€ za kofe mašino, kar je kul, ker dam jst ostalo polovico (shipping and handling sta prasca) in ima eno okej mašinco.
in men ne bo več potrebno vstajat.

>že nekaj časa nazaj sma se s T menle o čudnih navadah portugalcev. verjamte, teh je mnogo. plus, polni so nasprotij. kaj se mi blede?
recimo tole:
nekateri so tako nori na pse, da jih pripeljejo kar zraven v trgovino, kafiće, restavracije, frizerju, itd. pač, “to je moj ljublenček in ta boga stvarca, lej kak se trese od mraza, pride lepo z mano noter na toplo. ne, tale pičkasto roza extra zanjga iz čiste perzijske svile naštrikan pulover ni dovolj. z mano pride ali pa gredo moji evri drugam! .. hvala, prijazno od vas.” (kaj obstaja perzijska svila? a se da svilo naštrikat??) SKRATKA! gredo vsepovsod in do njih se obnašajo, kot da so zrklo njihovga očesa. ta desnega. kar je vse kul. sicer me malo spomne na tole, ampak okej. sto ljudi, sto čudi.
potem pride pa tisto zgoraj omenjeno nasprotje – ne pucajo za njimi! pes se jim usirje glih kamor se mu sprdne (oz. posirje) in oni grejo naprej kot da se ni zgodilo nič. in potem jst stopim v oni drek! lizbono sem jaz že itaq preimenovala v mesto pasjih drekov, ker jih je tolko, da morš skor twisterja se igrat, če hočeš brez poškodb in usranih čevljev domov pridet.
okej, ne me narobe razumet, ne poberem jaz ČIST vedno, ampak 98%. tud jst sem že kdaj pustila drek od neže (ali elbe) na tleh. se zgodi. ja hudiča no, če je mela pa drisko! v takšnih primerih se pa ne nameravam stegvat po pločniku, da do zadnje kapljice pobrišem. ne. raj se delam, da pes ni moj. “a zakaj imam jst to vrvico v roki? nimam pojma, po pravic povedan. sem šla na kofe, zaspala in ko sem se zbudla sem mela vrvico v roki, in tale pes, ki se je sedaj tako nagnusno upal posrati na pločniku pred parlamentom, ti packa ti, ni moj pes!” izgovor mi je ratal ravno enkrat, pa še to v mojih sanjah.

aja, tile psi v kafićih me spomnejo na še eno nasprotje portugalskega obnašanja. golobi. ne marajo jih ravno. če bi predsednik reko, da bodo vse golobe izvozli v benetke bi bili portugalci veseli in bi ga izvol’li še za naslednjih 5 let. (zakaj je pri portugalcih mandat 5 let? anyone?)
golobi pa jih presenetljivo NE motijo, ko prosto laufajo po pekarnah ali ko kluvajo ostanke nečesa s krožnika na mizi zunaj pred kafićem. natakarji jih veselo pustijo in se smehljajo, ko vidijo začudenje (ali je bil to epileptičen šok?) turistov.

.
.
po okusu pravkar naretega kofeja sodeč je bilo mleko na robu skisanja. yay. grem bruhat.

ps- in vendarle obstaja!

>dobla paket od starejše seke danes. poslano 14.9, dobljeno danes. glavn, da se še vedno piše leto ’06 pa sem hepi 🙂 dobila 1kg barkafeja, 2 vrečki tistih šumi bonbonov z japko in dvojne cajtnge (večer in novice, hehe). yay! 🙂

moja v soboto prišla nazaj iz enotedenskega seminarja, tečna v pm, včeraj je pa še zbolela do konca, tako da bo ja veselo ta tedn. juhu bruhu. mene tud že začela glava bolet (in ne sam od njenga stresiranja).

za petek pa poročam, da sem se malo glbt izobraževala ob gledanju filma the fluffer. sicer sem vedla, da ti ljudje obstajajo, ampak nisem vedla, da imajo celo posebn ime. no ja. ne bi glih dala si v cv, ali ipaq. happy fluffing, people!

>v ustih imam občutek, kot da mi je nekaj umrlo noter čez noč (najverjetneje podgana), obleke mi smrdijo, kot da bi jih prala s pralnim praškom z vonjem po cigaretnem dimu (novo! samo 29.95$!) in stegnat roko do šalce s kofejem se im zdi kot novi življenski cilj.

>

..spim v škatli za čevlje.

>zadnje par dni se navdušujem nad videi tehle dveh tipčkov: david blaine in criss angel.
eden izmed trikov prvega je sprememba lončka polnega kofeja v lonček poln kovancev, obglavlanje kur brez krvi in pregriz kovanca na pol in ga pihnat nazaj skupaj.
drugi pa se je nekok specializiral v hoji po vodi (recimo, polni bazen pred hotelom las vegasa), lebdenja iz ene zgradbe na drugo, trganja ljudi na pol (ne tole gledat, če niste prpravljeni na konec!) sred new yorka ali hoji skozi okno.

in, čeprav lahko večino teh trikov razumete malo bolje s pomočjo tegale dokumenta in lahko vse te pripomočke kupite preko interneta, sta mi še vedno fajn za gledat.

## update ##
našla eno razlago kako je crissu uspelo nardit en trik s kartam. men se zdi čist možna. vam?
“Heres how it’s REALLY done
He calls upon the power of Buddha comes down in an invisable form of magnifecence. Knowing that the girl is an unbeliever of Criss and she is really picturing a penis in her head, Budda takes his etheral hand and b***h slaps her soul to think of a card. Then, he goes to the person calling upon him (Criss) and transfers the knowledge to him. How does he make the cards move you ask? I have not the slightest idea.”

>poslušam jay-z greatest hits. a ni ta tipo reko, da ne bo več albumov delu? kaj pa je potem tole? kakorkoli že, komurkoli uspe v manj kot dveh minutah razprodat radio city hall, si zasluži nakup albuma. (ja, original poslušam. presenetljivo zame, a?)

istočasno jem chunky tomato and potatoes juho. nisem navdušenka juh, zato se vsake tolko pridružim tisti “a verdadeira revolução é portugal sem sopa“. (resnična revolucija je tista o portugalski brez juhe.)

..in še vedno mi ni jasno, zakaj se nekateri pičkajo, kljub temu da so sami naredli sranje.

(med pisanjem posta pojedla juho..)
sedaj pa nadaljujmo s temle.