>shes my cocaine, an addiction i keep forgetting to kick
far from sight, but not too far away for me to taste the poison
it burns as her lips touch mine
her fingers inside me feel razor-sharp
when she bites my lip it tears me apart
at the same time i beg for more
in the morning im left with a handful of lies
and too many regrets to look her in the eye without shame
semantically null sentence
you and i
we’re nobody
>pri zekotu smo nekateri twitterasi (@lacn, @tamejhna, @alivea) ze skoraj del inventarja, zato smo se vceraj odlocli, da ponovno prevzamemo naso vlogo. pridruzlo se nam je se par obcasnih (@sechoman, @allinaaa, @symru, @betmenka) in na easy vecer se je lahko zacel. in ko recem “na easy”, mislim tocno to. vceraj sem (med spremljanjem rokometne tekme skupaj z natakarji) po vsaj 10-ih letih igrala clovek ne jezi se. napisano zveni malo bedasto ampak prevlada rumenih in modrih je bila tako sladka, da je bilo nemogoce smanjit osjecaj.
edini razlog za najdbo te igre (katere naslov vodja zelenih po petnajstem sprehodu svojih igralcev nazaj v bajto ni hotela vec upostevat, hehe) je bilo iskanje meni vsecnega trilerja po zekotovi knjiznici. mislila sem, da bo naloga malo manj naporna, vsaj glede na stevilo knjig. sicer sem nasla dve knjigi (stuart woods – santa fe rules, len deighton – berlin game), ampak stevilka bi lahko bila vsaj 5x visja, ce bi le znala cesko in/ali francosko. alas.
vecer se je zakljucil standardno, na metelkovi.
moram pa omenit cukanje za rokav s strani @lenasardela in njenih artsy kolegov (skoraj njena celotna blogrola je bila zraven). hvala bogu, da sem jo srecala tam, ker danes ob 8h zjutraj sem trdno spala. malo se se navajam na dejstvo, da me folk pozna zarad bloga (*waves*). le zakaj bi kdo bral tele budalastine?!
in se tole, pa prosim ne zganjat hrupa zarad fousije, DOBILA SEM PIN!!
>fenomenalni in res uspesen nacin pozabit a) dolocene ljudi, in b) pol happypek role. ker je res “neustavljivo dobra”.
>siol.net trendi stran je pri meni postala aktualna par dni nazaj, ko smo vsi po abecednem redu dobili fejsfuk vabilo za najtabulse kolege. kljub temu, da nimam navade polnit repertoar “priljubljenih” in “ajoj, jst sn pa tvoj najvecji obozevalec!” strani, se je ta poteza v primeru siol.net trendov izkazala za dokaj pametno.
zakaj?
zato, ker sem takoj naslednji dan dobila karti za ogled antenine premiere filma “book of eli” (po nase “knjiga odresitve”; trailer spodaj). ce smo (*waves at mcteam*) prav vidli, potem je bila celotna vrsta 8 rezervirana za www folk. in nasa vrsta je bila ena izmed redkih vrst, ki so bile cisto polne. skoraj polovica dvorane je namrec ostala prazna. pa ne zato, ker folk ne bi hotel gledat tega filma. sploh ne! bolj zato, ker so pri anteni izgleda zakupli celotno dvorano in karte raje stran vrgli, kakor jih dali v redno prodajo. (vidla sem vsaj dve osebi, kateri so na blagajni odvrnal s tistim “te predstave si pa ne morate ogledat. izberite kaksno drugo.”)
enake kvalitete je bila tudi slika filma. mislim, da se najbolje povzame s trditvijo, da izgleda kakor cam verzija iz kaksnega temacnega kitajskega kina, in edina stvar, ki manjka, so ruski podnapisi. film je bil tako prekleto temn! sotrpini, a ste vedli, da so njegove hlace bile OKER barve? in ne sive?! in da je kar nekaj ljudi imelo gor navadne MODRE KAVBOJKE?! … aXXo ftw!
ko smo ze pri budalastinah: stampanje kart tudi ni njihova najboljsa vrlina, ker bi po njihovo dva morala sedeti cisto na drugih koncih dvorane in v razlicnih vrstah. kljub temu, da sta karti bili zaporedni.
aja, za kaj se je slo v filmu? 30 let po apokalipsi je na svetu (zda, d0h.) le se malo ljudi. kar jih ni umrlo takrat, jih umre kot zrtev kanibalizma in nasilja. vodo, hrano in streho nad glavo imajo namrec le redki, in za to se ubija. denzel washington igra tipa, ki se pes napoti na zahod drzave. v svojem nahrbtniku ima eno knjigo znanj, s katero lahko obnovijo civilizacijo. nekje na sredi filma nam je jasno, da se gre za edini izvod biblije, in to knjigo po vsej sili hoce tudi “hefe” nekega manjsega mesta. “v besedah je moc,” pravijo.
in ocena filma? dejstvo, da sem si ga dolpotegnila kmalu po premieri v zda in da ga nisem pogledala niti do polovice, pove vse. je pa res, da je na koncu en detajl nepricakovan, in malo nadoknadi celoten apokalipticni klise.
>pozabla sem ze kdo tocno v mojem krogu prijateljev ne mara vrtnih palckov. ne da je extremno vazno, ampak vedno se spomnem na to, ko vidim vse te vrtne palcke na terasi. pa ceprav se trenutno da videt samo tega, ostala dva sta nekje pod snegom.
>i dont think about you much
anymore
but today i miss you
the way i miss ideas
an ending to that poem i never finished
but simply dont care enough about
the way i miss the summer
only to realise its not yet the time for flip-flops
and i wish for something else
the way i miss having someone to miss
but your smile always outweighed my principles
and i already drew a line too many times
but still, today..
>ce so me pravilno informiral, potem je v siol tv paketu tudi kanal hbo, in na tem sedaj predvajajo drugo sezono serije “true blood”. presenetlo me je, da so nasi vedno vsega zmozni prevajalci tokrat naslov serije prevedli dobesedno (prava kri) in ne nekako po svoje, npr. dogodivscine v mocvirju. ja, takoj bi jim pripisala taksno “iznajdljivost”.
ker je v zadnjih parih letih, zahvaljujoc (ali mogoce ne) filmu “twilight”, popularnost vampirjem drasticno narasla, so se na ta coln spravili tudi producenti in scenaristi tv serij. bili bi nori, ce ne bi tudi oni zahtevali svoj kos financne torte. kako tocno so prisli do scenarija pilota ne vem, a edini stavek, ki mi gre po glavi pri opisu te nadaljevanke, je “izgleda kot da je nekdo vzel knjigo vseh izmisljenih kreatur znanstvenofantasticnih zgodb, jo na slepo odprl in dal posast na tisti strani v scenarij. teden kasneje, ko so rabili scenarij za novo epizodo, se je proces ponovil.”
s to serijo imam love-hate relationship. ne vem zakaj, ampak gledat sem jo zacela dokaj pozno. za to serijo sem prvic slisala po twitterju, ko so punce dol padale od navdusenja nad enim izmed glavnih igralcev. tega navdusenja sem vedla, da ne bom delila, me je pa zanimalo kaj tocno ima ta serija, da jih je tako prevzela.
prva sezona je bila kot medeni tedni (= spoznavanje karakterjev, njihovih zivljenskih zgodb, zapleti med njimi), drugo pa sem pogledala do konca samo iz kanjcka radovednosti, da vidim kaj VSE so se scenaristi se spomnal (= nekatere zgodbe so se vlekle velik predolgo, spet druge niso imele nobenega smisla za prvotno dogajanje, tretje so bile kratkomalo odvec). ce bom pogledala tretjo sezono, ce sploh pride ven? seveda. hocem videt kam mislijo peljat tole zgodbo, ker po mojem mnenju so se glavne stvari zakljucle v zadnjem finalu.
in kaj sploh JE zgodba serije?
naj bi se dogajalo v sedanjem casu, s to razliko, da so vampirji priznani kot neka socialna skupina in zivijo bolj kot ne v harmoniji z ljudmi. obstajajo ljudje, ki vampirjev ne marajo, to tudi pokazejo, ker pa se vampirji kao trudijo, da jim ne bi odvzeli tega “priznanja” se drzijo nazaj. no, vsaj velika vecina. potem obstajajo se ljudje, ki so nad vampirji popolnoma navduseni in fascinirani, ter jim pustijo, da se hranijo z njimi. kaj pa vem zakaj. naslov serije pa je ime nadomestka, ki je ponujen vampirjem v zameno za clovesko kri. recmo temu “ponaredek kokakole”, ki po trditvah vampirjev ni niti malo podobna originalni kokakoli.
lokacija je v nekem malem mestecu nekje na jugu amerike, ki dobi svojega prvega vampirja. eni ga ne marajo, drugi ga tolerirajo, glavna igralka, natakarca v izgleda edinem kaficu v mestu, pa se vanjga zatrapa. seveda, je bilo za pricakovat. in potem se zacnejo zdrahe, taksne in drugacne. opisala jih raje ne bom, ker sem ob vecini dobla tisti “WTF?!” izraz na obrazu (in to ne tisti “uuu, uau, daj da vidmo tole!”, ampak bolj oni “pa ne me j*bat, no. TOLE ti naj verjamem?!”). najbolje, da si zadevo ogledate sami.
najvecji plus serije: lafayette (temnopolti kuhar, gej z dolgim jezikom, ki se bo s preprodajo vampirjeve krvi “malo” zameril vampirjem) in zacetna spica (jace everett – bad things). razen “californication” in “the sopranos” mi se nobena pesem uporabljena v spici serije ni tako zelo pasala na slike v ozadju.
I don’t know who you think you are,
But before the night is through,
I wanna do bad things with you.
>Če je Čikago rojstni kraj housa, je New York mesto, v katerem je ta mešanica funka, džeza, glasbe sveta, diska, soula in novodobne elektronike zacvetela in se zlila s popom. Zlato dobo hišnih ritmov v velikem jabolku so zaznamovali “kralji New Yorka”.
Posebno mesto med njimi ima produkcijska skupina Def Mix, pod okriljem katere so moči združili David Morales, Frankie Knuckles, Satoshi Tomiie in Hector Romero. Z obiljem avtorskih sklad in preko 1.000 remiksi za glasbenike kot so Mariah Carey, Eric Claptona, Britney Spears, Michael Jackson, Whitney Houston, U2 in Jamiroquai, so si prislužili kup priznanj, “def classic mix” pa izpilili do te mere, da je iz znamke prerasel v sinonim za organski vokalni house, ki gradi na zvokih klasičnih glasbil in ohranja originalni aranžma skladbe.
To filozofijo nam bo na prvi InBoxovi zabavi v novem letu predstavil naš dobri znanec, z grammyjem nagrajeni didžej in producent David Morales, ki za leto 2010 napoveduje tudi izid novega albuma.
.jpg)
>ja, tako nekako se je danes koncal moj pogovor z “juretom”.
lastnik stanovanja, kjer sem do pred parimi tedni mirno zivela vec kot eno leto, je dobil opeko v glavo in je kratkomalo ponorel. glede obiskov. oziroma, kako jih ne smemo imeti in da smo se punce tko same odlocile (tega se nobena ne spomne in dvomim, da bi se katera strinjala s to idejo).
da se razumemo: s tipom se popolnoma strinjam, da ni fer do njega, ce se partner/-ka ene izmed podnajemnic cez cas skoraj vseli zraven. stroski gredo gor, najemnina pa ostane ista. tega se ne gremo. se tudi strinjam, da ni fer do sostanovalk, ce se vrata ene sobe spremenijo v tista vrtljiva in se folk menjava po dnevnem redu. okej, maybe i do get around, ampak kurbenhausa pa tle nimam! prav tako se strinjam, da se je potrebno glede obiskov predcasno zmenit s sostanovalkami, ker mogoce pa njim ni ravno do neznanga folka v stanovanju, itd itd.
mislim, da sem dokaj korektna oseba glede teh stvari in da z mano ni tezko zivet.
ampak partnerka more tipu zelo ornk po glavi skakat, da se mu je zaj cist ftrgalo. sploh nihce ne sme prespat, na kosilo tudi ni nobene potrebe, da kdo pride, ker lahko gremo v restavracijo. obiski so lahko najdlje 3 ure pri nas, ker tako je on tega navajen in on tudi ne ostane dlje pri svojih kolegih, ko gre na obisk. da bi slucajno kolegica (znanka? mimoidoca? hihi, laf ju!) tle prespala po petih urah rolanja muske v zakajenem prostoru, se naslednje jutro tu stusirala in sele potem sla nazaj domov na dolenjsko? niti pod tocko razno, pa ce se na trepalnice postavim.
par sobot nazaj ga je spuscanje rolet okoli 3h ponoci zbudilo in ni mogel vsaj dve uri zaspat (a sem jst kriva, da so tako glasne?!). to ga je tako razp*ckalo, da me je zjutraj poklical, vprasal, ce imam koga v sobi in ob pritrdilnem odgovoru rekel, da ima zena 15 minut, da se pobere iz hise. drugace bo prisel on dol in jo lastnorocno vrgel ven.
ja. “wtf?!” je dober komentar.
mind you, probleme nima samo z mano, tako da zadeva ni homofobicna. sedaj se je tipo spravu tudi na cimro v kletni sobi. le-ta je, na njegovo zalost, stara okoli 40 let, ze ima familijo (seli se v neko novo stanovanje in je, dokler ga ne uredijo, tu) in si tudi ne dovoli kaj prevec govorit. sicer ne vem tocno kako je sel pogovor, ampak mu jih je kar nekaj nazaj povedala, ko je rekel, da so njene prijateljice tudi malo glasne. (ceprav nihce ne ropota po stanovanju po 23h!)
nepresenetljivo, problemov nima le z ono turbofolkloving cimro. zakaj? ker a) ima velke joske, b) je blond, c) ji njen gost samo “pomaga pri ucenju”. mmmmmmhm. od kdaj morajo pri studiju psihologije poznat pr0n scenarije?
enivej!
spravla sem se torej iskat novo sobo. za najem stanovanja mi se ne gre dost dobro financno (se par mesecev), pa tudi trenutno ne rabim vec kot ene velke sobe. ta, ki jo imam sedaj, je ornk velika (komot 22 kvadratov), ima teraso, okne po celi steni, extremno udobn kavc, velko posteljo (okej, ta je moja, s sobo je prisla tista standard 90x200cm), ni da ni. zakaj se torej hocem preselit? preberi zgornje odstavke.
v dneh po objavi oglasa me je kontaktiral kar nekaj ljudi, ampak vsi so imeli sobe tam nekje pri btcju. jaz pa bi se raje preselila nekam malo blizje centru, ce ze lahko izbiram. po trnovem in na zacetku siske se oddaja kar nekaj sob za ugodno ceno, ogledi sledijo tekom tega in naslednjega tedna.
danes popoldan pa me je poklical prejomenjeni “jure”. da ima v bs4 super fenomenalno 1,5-sobno stanovanje, pravkar prenovljeno, za bogih 350 ojrof plus stroski. torej, komot 450 ojrof, kar je skoraj dvakrat toliko kokr sem pripravljena dat za sobo. (kar je tudi napisano v oglasu, izgleda je spregledal ta dva podatka.) to mu povem in odlozima. ne mine minuta in klice ponovno. pove, da bi se mogoce lahko kako drugace zmenla. moje antene gredo ob taksnih kriptivnih predlogih gor, ampak vseeno pobezam.
“kako drugace pa bi se lahko zmenla?”
“ti placas 350 na mesec, jaz ti placam stroske in enkrat do dvakrat na mesec se oglasim pri tebi.”
—–
ce slucajno kdo ve za kaksno sobo, holla @ me. najlepsa hvala, najlepsa ti dala.
