nekaj za duso

>"petek in sobota", skrajsana in cenzurirana verzija.

>zadnja dva dna sem prezivela tako maximalno fajn, da bi ju lahko ponavljala do onemoglosti, in se vedno mi ne bi bilo dovolj. (ja, zato me ni nic bilo na netu, nehajte se no pritozvat!)

v petek..
malo po poldnevu se dobim s Carico v le petit cafe na malo bolj poznem zajtrku (ona macchiato in cokoladni muffin, jaz njihovo velko belo kavo in tunin toast), poskusu branja dela in fenomenalnem pogovoru.
popoldan najprej kava z B pred njenim odhodom v rodno vas (tee-hee, slisi se butasto, ampak je RES sla v vas! rodila se je, seveda, v porodnisnic v mariboru, d0h!), kjer sma prisle do ugotovitve, da trenutno bolj kot ne obe jadrama in se nobeni ne mudi pridet do kaksnih vecjih zivljenskih odlocitev.
kasneje v ze skoraj pozabljeni kafeteriji lan se ena kava s Carico. tokrat mi ob totalno nesramnem ignoriranju le-te le uspe prebrati par strani casopisa. majhne zmage.
zvecer v zekota na tweetmeet, par pijac, dobri pogovori. ponoci v druzbi dveh sezanjskih ljubljanskih frikov do mcdonaldsa in domov.

sobota..
je bila vecinoma preziveta v postelji ob zrtvovanju devic kaloriferju (lastnik bajte se vedno ni vklopil gretja, izgleda caka na -20°C.), pozno kosilo v romeu, kjer sem kljub moledovanju (prav na kolena sem se vrgla!) ostala brez snickers capalink. nesramnost pa taka!
enourni pogovor o obstoju kristusa je bil dovolj, da me dokoncno utrudi, pravac 14B, in do konca dneva trening za disciplino #kaucpotejto za poletne olimpijske igre 2016 (ja, brazilci so uvedli par novih disciplin!).

Standard
portugalska odiseja

>no, pa probajmo spisat mojo odisejo na portugalsko.. (3. del)

>sicer sem na portugalskem prezivela le en teden (pa se od tega tedna sta mi sla skor dva dneva samo na prevozu tja in nazaj), ampak vecino teh dni sem imela rezerviranih za lizbono. eno najlepsejsih mest sploh. ce ima slucajno kdo kaksno stanovanje v lizboni odvec, lahko tudi samo za poletno rezidenco, moj email je tamle levo.

PLJUVA SE VEDNO, A TOKRAT SEM OSTALA BREZ “PRSATE BLONDINKE”
opoldne se spravim do zelezniske postaje coimbra-a (estação nova = nova postaja), v samem centru mesta. spremenilo se ni nic. ura, ki nikoli v petih letih ni kazala pravilno, je tudi tokrat kazala narobe. v kaficu, kamor sem vedno sla na kavo, se vedno delata ista dva tipa, in eden izmed njih se me je se vedno spomnil (“oh, gospodicna, vas pa nisem videl ze skoraj eno leto.”). spomnil se je tudi to, da ob kavi vedno pijem vodo. (le-to na portugalskem ni navada, tako da me je prav presenetlo, ko mi jo je prinesel.)
3-minutno voznjo kasneje, na postaji coimbra-b (estação velha = stara postaja, kar popolnoma ni logicno, ker je bila zgrajena KASNEJE od cbr-a!), se vsedem pred sedaj zaprti kiosk, odprem público od dneva poprej in pocakam na vlak intercidades.


prihod v lizbono z vlakom se mi je vedno zdel tako zelo dolgocasn. (video posnet z mobitelom)
hitra razlaga: z vlakom se sicer vozimo mimo extremno lepih postaj (portugalci so znani po svoji obsesiji z azulejus aka pobarvanimi keramicnimi ploscicami, ki so jih v casu najvecje popularnosti dali na cisto vsako ravno ploskev, najveckrat na stene!), in ja, estação oriente je se vedno zelo dobra zelezna konstrukcija v kombinaciji s steklom. ampak, avtobus se ob prihodu ustavi se pri letaliscu, kjer se nam vpogled postavijo vsa letala, oba terminala in petsto taxijev pred glavnim vhodom. tega ne prikasa nic. (mogoce bi bilo morala povedat, da obozujem letala?)
in ja, lahko bi bila sla do lizbone z avtobusom, ampak hotela sem se sprehodit po prizoriscu expo98. posebej za ta sejem so namrec zgradili skoraj 10 zgradb (od takrat so 2 ze podrli, ena je se na planu) in podaljsali ter dodali metro linije. trenutno se stvar uporablja kot dodatek velikemu nakupovalnemu centru, pokriti stadion za taksne in drugacne skoraj vedno razprodane koncerte, zaledje oceanariju in panoramska kartica za vse, ki prihajajo preko (prav tako v ta namen dokoncan) 17 km dolgi most vasco da gama.

pojedla sem svojo sveze peceno francosko struco (no, pol nje), skoraj zexala tisto plocevinko mrzlega nescafeja, pozdravila najdrazjo “spitting machine”, se zgrazala nad drznostjo mescanskih uradnikov, da so mi skoraj pred nosom zaprli najljubso pivnico (the frog!) in me tako prikrajsali za pint “prsato blondinko”, in se med zlegavanjem na betonski, a udobni, klopci ob reki tejo nagledala gondol polnih turistov. koncno sem se le odpravla na metro, do postaje marques pombal, po avenidi duque de loule, sekala tretjo ulico desno in se ustavila na stevilki 11.
moj dom za naslednjih par dni.

TO BE CONTINUED..

Standard
pa dajmo resit svet

>'round the world we go…

>v bistvu sem se spravla pisat post o lizboni, ampak ko se spomnala kako prekleto fenomenalno je bilo tam, na 30°C in v japonkah, me je minilo. trenutno imam namrec obleceno mikico z dolgimi rokavi, dolge hlace, nogavice, in po www se sprehajajo novice o prvih snezinkah po sloveniji.

(argh!)

namesto idile sprehoda od marques pombal, po avenidi da liberdade, do praça da figueira, krajse pavze pred gijinho, 10-minutnim ogledom elevador da graça in skoraj polurnega poslusanja fada pred armazéns chiado, pred koncnim zasidranjem v café noobai s precudovotim pogledom na zaliv lizbone…. boste tako dobili krajsi seznam linkov iz moje bookmark mape. rejoyce.

(argh x 2!!)

• bureau of communication – vsak dan maljarde in maljarde nasih misli ostane neizgovorjenih, in misija tega ‘biroja’ je, da nam pri tem malo pomagajo. na izbiro imaste puno obrazcev (ja, kot izpitne pole za fax) za puno problemov (opravicilo za kaksno bedarijo, preprosto povabilo na zabavo, itd.), vasa naloga je le, da obkljukate pravilni kvadratek in se podpisete na crti spodaj.

• 6 mitov iz psihologije, v katere verjamemo vsi – te podatke nam v glavo filajo ze od majhnih nog, zato jim verjamemo vsi. no, dok se ne spomnimo, da imamo svojo glavo, svoj par mozganskih celic in da bi bilo pametno jih vsake tolko malo vprest. takrat nam postane jasno, da mogoce pa dedek mraz le ne obstaja.

• the official creebobby comics archetype times table (img) – vas je slucajno kdaj zanimalo kaj bi nastalo, ce bi krizali vanzemaljca in astronavta? ali ce bi krizali zombija in robota? ali vampirja in lincolna? evo odgovor.

• end of the world (swf) – “Fire ze missiles!” “But I am le tired.” “Then take a nap… and then fire ze missiles!”

• knut in olaf – vikinga. vsak ponedeljek. razen med osvajanji. ker je teden najboljse zaceti z Vikingi!

• slide to unlock – …..kje ze imam tista iphone navodila?!

• tetoris – ce RES radi igrate tetris, in ce imate PUNO casa, potem je tale “igrica” za vas. (dol = enter. youre welcome.)

• balldroppings – narisi crto, ko se zoga odbije od crte bo ustvarla zvok. experiment. (po parih minutah se ti od tega piskanja zmesa, ampak vseeno dober experiment.)

in za konec se tale dragulj:
• traces of an imaginary affair – nekako imam to “sreco”, da so vse moje bile za po defaultu lubosumne. (yay me?) ce pa bi RADI nekoga naredli lubosumnega, karkoli pac ze je vasa motivacija, in ce vam res ne uspe to naredit po “naravni poti” (pac, z drugo osebo), potem uporabite tale kit. izgleda malo bolece, ampak pride pa v licni skatli!

Standard
scribble scrabble

>its time to delete the label.

>id call her and tell her i miss her
      but her phone is off and msgs arent delivered.
id write her an email and tell her i miss her presence
      but i dont know if she even checks it
id contact her on msn and tell her i want to see her
      but shes rarely online these days
id take her out for coffee and tell her that i need her
      but she didnt show up yesterday either
id hold her and tell her that i love her
      but..

i would.

I don’t know if you noticed anything different
It’s getting dark and it’s getting cold and the nights are getting long
I don’t know if you even noticed at all
That I’m long gone baby, I’m long gone

Standard
nekaj za duso, portugalska odiseja

>"mam ga, fantje, mam ga!!"

>ker sem ga ze omenla v prejsnem postu, in ker sem si ga spet namazala (je rekla, da si ga morem mazat samo do nedelje), evo se kratka zgodba o mojem zadnjem tatuju.

nastal je na predzadnji dan moje odiseje po portugalski in naredil mi ga je alex iz coimbre. v prejsnih letih mi je on prav tako popravil kanji simbol na levem zapestju (se enkrat ga pobarval s crno in dodal rdeco obrobo), naredil arabski napis na desni roki in z VELIKO karpo prekril nek stari tatu na levi nogi. odlocitev, da mi tudi tega naredi on, je bila zelo preprosta.
da bom res imela tatu pa nisem vedla do drugega dneva na portugalskem. s S sma se nekaj menle ob zajtrku, omenla sem ji, da se moram dobiti z alexom, in vprasala je, ce bom za tokratnje delo tudi dobila placano v tatuju.

IDEJA!

bolj za foro kot zares ga vprasam, ce bi mi naredil en miiiiiickeni tatu. da sicer se ne vem tocno kaj bi bilo, ampak da bo v stilu kaligrafije in fuuuuuuuul mali! itak je bil za in zmenila sma se za torek, ko je imel malo manj strank. tako sem tudi jaz dobila par dni, da se odlocim o frazi.
no, ce po pravici povem, da se DOKONCNO odlocim o frazi. eno sem namrec imela v glavi ze med dogovarjanjem z alexom, ampak sem mogoce malo upala, da si bom premislila. ta fraza je namrec znana kot “njen pickup line”. ah well.
tako kot sem ze poskusala razlozit, ne gre se sploh za to, da je ta fraza bolj znucana kot tla v kuhinji srednje sole. tudi ne za to, da je slisat to frazo od “nje” vredno vsaj 50 ego tock. gre se za filing, ki sem ga imela, ko mi je to prvic rekla. za filing, ko sem ji prvic celo verjela. gre se za vse dvome, ki jih imam te dni o vsem, kar mi je ona kdaj rekla. gre se za pomoc pri tistem prepricanju, da jo moram spravit iz sistema, da nimam vec “prostora na zadnjih sedezih”.

mogoce res nimam pojma, kaj se trenutno dogaja med nama, vem pa eno stvar: ona je sla, ni je in kdo ve, ce sploh pride nazaj. ampak tatu je ostal. in z njim so ostali vsi obcutki, ki mi jih je takrat dala.

in ja, to mi je vsec.

Standard
nekaj za duso

>cez par ur pricakujte twit "@kafeterijalan… aaaaaaaah!!!"

>ceprav je biti v laskem zelo blizu nirvane in se mi totalno dopade, da..

• me pes zjutraj zbudi z lizanjem obraza (in ne, raje ne razmisljam, kaj tocno je lizala pred tem)
• vsi v familiji govorijo tako prekleto naglas, da bi rabla zamaske za usesa
• je vedno vse odprto in sta prepih in loputanje z vrati stalnica
• me stara mama se vedno cisto vsakic, ko me vidi, vprasa zakaj tocno sem si mogla dat delat oni tatu na nogi (za tega zadnjega, na levi kljucnici, vesta samo sestri)
• so vse horizontalne povrsine v bajti prepolne stvari, kar je popolnoma v nasprotju z mojo “minimalizem” ideologijo, in mi kar kocine pokonc stojijo, ko samo vstopim v kuhinjo
• pomivam veliko vec posode z vsakim obrokom, ker smo trenutno pri bajti stirje
• se mama in mlajsa sestra konstantno neki prickata, in to pomeni, da bom za normalno funkcioniranje si spet mogla dati slusalke v usesa
• se moram za normalno pogovarjanje po telefonu prestavit k oknu v kuhinji, ker drugace se tusmobil ne meni z mano
• itd.

..sem vseeno totalno VZHICENA, da grem cez par ur nazaj v ljubljano!

Standard
cajt-pred-tagi

>ko mi je koncno le uspelo spravit skupaj tisti brezvezni "sori, mala", sem se spomnila na moje tri..

>jaro.
mesanec med nemskim ovcarjem in novofundlancem. svojeglavi pes, ki je postarje zavohal in zaslisal od 5km stran in ni utihnil, dok postar ni bil zvecer lepo na svojem kavcu v dnevni s pixno laskega v roki. imel je svoj pesjak (za hiso in garazo), koco pred hiso (ker je kao strazu al neki, ceprav jst nakljucnemu zbujanju sredi noci ne bi ravno rekla straza), poznal je samo eno komando (“caaaaaaaaaaaaaaaaaaaaki!!!!”) in ata je ubogal bolj kot kogarkoli drugega izmed nas (vsake tolko je pobegnil – parkrat smo mu tudi pomagali, naj se gre pes malo zalufat, in takrat ni jebal pet posto nobenga dretja, zvizganja, moledovanja, nic. ampak, kose je ata spravil k oknu in zazvizgal, takrat se je jaro domov skoraj priplazil, z repom med nogami, in brez pogleda sel direkt v koco.)
da so ga dali uspavat so mi povedal en teden po dogodku.


muki.
MOJ rjavi tigrast macek. jebac vasi. (like owner like pet? tee-hee. – daj mir, dobra fora je!) ze od malega se je zjutraj postavil pred vrata moje sobe in mijavkal dok mu kdo ni odprl vrat. potem je sel direkt pod kovter in dal glavo na mojo ramo. kjut. enkrat me je oznacil, se vedno ne vem, ce je to bil kompliment. navado je imel, da je izginil za par dni, in prisel nazaj sepajoc. izgleda je bilo vedno vec mackov pred katerimi je moral varovat svoje ljubice, ker mu je enkrat mike tyson od laskih mackov odgriznil del usesa.
ze vsaj stiri leta cakam, da pride nazaj s potepanja.


elba.
trinajstletna rjava, na pol slepa in gluha, kokerspanjelka kolegice. zaradi cudnega urnika le-te sem jo velikrat pazla in na sprehode peljala jaz. tamala bila navdusena nad lovom kamenckov, tud tistimi imaginarnimi. ce si le nakazal, da si nekaj vrgel, je ona zacela delat velke bevskajoce kroge po travniku. mislim, da folk pri hotelu union ne bo nikoli pozabil njenega skakanja z glavo naprej v tisto fontano. obozevala je paradiznik in zelje. in mislim, da ga ni hujsega filinga, kot videt psa, ki te isce po grupi ljudi.
imela je raka. jokala sem celo popoldne.

Standard
nekaj za duso, vcasih delam bedarije

>i kicked caffeine, now i have a headache. i also kicked advil so im drinking jack instead. so many things wrong in this picture.

>danes te bom pocakala tam na mostu, se vsedla v avto in gremo direkt do tistega koticka na gradu, kamor grema vedno. tist koticek je samo najin. tam ni nedelje, ni problemov, ni dela, sma le jaz in ti. in tista steklenica jacka, ki se ti se od prejsnic valja po stanovanju.
danes jo dokoncama.

telefon so mi spet vklopli.
grem te poklicat.


© ~VioLynn

Standard
nekaj za duso

>nisem si mislala, da ji bo kdaj uspel me tko razpickat, kokr me je danes.

>zame vsi vejo, da sem flegma. mi je tudi ze bilo receno, da sem jebivetar, in sem to veselo propagirala o meni. zadnje case to, na zalost, ne drzi prevec. in ja, do dolocenih stvari sem res flegma. (ne, ona ni ena izmed teh “stvari”.)
hocem povedat to, da se z mano iz tega razloga ne da kregat. ne, ker mi do necesa ne bi bilo, ali ker bi mi bilo popolnoma ravno. preprosto zato, ker se mi zdi, da nekatere osebe preprosto HOCEJO naredit slona iz muhe. in te igrice se pa jaz ne grem. nocem se je it. nimam casa za taksne bedarije. tako da, medtem ko se ta oseba hoce kregat z mano, jaz ze razmisljam, kako bi jo jutri najraje peljala na sladoled tam na drugi strani tromostovja, ji dala tisto posuseno marjetico in jo gledala, kako se sramezljivo smeji in poskusa izgledat “tough”.

ne me narobe razumet. nisem mnenja, da tisto, kar je meni nepomembno, da je nepomembno tudi njej. ne, ne. to ni to. vem, da so ji stvari, o katerih se hoce kregat, pomembne. a istocasno vem, da so ji pomembne samo zato, da ima obcutek, kot da je “glavna” v tej karkolipactolejekervezaitakdani. potrebuje obcutek kontrole. tist obcutek, da lahko ona gre prva iz tega ven in da tako ne bo prizadeta. tega si bo priborila z zadnjim dihom.
kar jst njej hocem dopovedat je to, da nima niti enga razloga zakaj bi dvomla vame. ja, sem se vsedla k oni punci, ampak ne, nocem je. ja, sem vprasala ono tam kako ji je ime, ampak, glede na to, da se je naslednje jutro nisem niti spomnila, bi ji moglo bit jasno, da nocem nic z njo. ja, sem pogledala za ono, ki je mim sla, ampak se vedno sedim tu s tabo in se vedno imam roko na tvojem kolenu. zakaj? zato, ker hocem, da vsi vidijo, da hocem tebe in ne ktere druge. in zato, ker hocem, da vse ostale, ki se mimo sprehajajo, vidijo, da ti hoces mene.

ce pa kaj ne maram, so pa to dvojni standardi. da obstaja zame en set zapovedi, ki morajo zame veljati 24/7/365, istocasno pa obstaja en set teh za njo, ki so (seveda!!) totalno zrcalna slika mojih. od mene se zahteva 100, nazaj ne dobim niti 30. ce mora nekaj zame bit crno, je potem zanjo, seveda, belo. ce jaz kaj “ne smem”, bo ona to naredila takoj naslednji dan.

ja. vem.
gre se za testiranje meja. jebeno pubertetnisko testiranje meja in dokazovanje, da TI si pa alfa in omega v mojem svetu. vredu. ni blema. testiraj ti, daj si duska. moja flegma gre dalec.
ampak nena me razpickaj. prosim, ne. ker, ko sem razpickana, znam folk odjebat do amena, brez da bi mi bilo potem zal.

nocem, da si ti ena izmed njih. prevec mi pomenis.

Standard