>• laufanje. resno. zakaj tocno?! razen, ce me nekdo ne lovi, potem se razumem, zakaj bi se spravla v to veliko prehitro hojo. pa ne mi sedaj zacet z onim, da je to dobro za telo, kondicijo ipd. vse to se da naredit/dobit tudi na kak drug nacin. 100%.

• sportne statistike. poznam folk, ki iz glave ve za cisto vse gole v tretji romunski ligi U21. kdo jih je dal, v kateri minuti, ce je bil ali ni bil ofsajd, kdo je naredu prekrsek, koliko je bilo gledalcev na tekmi in ce je sudija pobrit po jajcih. ce je to edina dobra stvar sporta, potem mislim, da nekdo rabi nov hobi.

• reality tv. kako tocno sta big brother ali kmetija bila reality tv?! tocno v kateri realnosti pa bi salome molzla la toy…eeem.. krave? in zakaj bi se v eno bajto naselilo 20 ljudi, ki drugace ne bi skupaj ziveli sploh, brez tvja, radija, interneta in cigaretov? v prve pol ure jih postrelim vse. evo vam realnost.

• dvorak tipkovnica. a smo res tok posebni, da ne mormo uporabljat tisto postavitev gumbov, katero ze dobimo dostavljeno? skoraj ziher sem, da so enkrat, dolg dolg nazaj, naredli dokaj obsezno raziskavo in da po rezultatih vecine A mora bit zram ipsilona. razen ce imate anglesko tipkovnico. takrat pa je Z blizji. regionalno obarvano pac.

• 2001: a space odyssey. nekako je v istem rangu kot film forest gump. what. the. hell. kdo tocno se dela norca iz mene?!

• apple zadevce. se oprasicujem, ampak res ne vidim poante v nakupu miske z enim gumbom (right-click, folks!!) samo zaradi logotipa in guruja z najvecjo mozno zbirko crnih pulijev. morem pa priznat, da se mi mogoce mal dopade iphone. ne bi ga sicer imela, kjut je pa vseeno. dont judge.

• pomarancni sokovi s pol kg pomarancnega mesa. ce bi hotla sok zvecit, bi si zraven narocila se noz in vilco.

• prenehat pit kavo. zakaj ze? a je slucajno zmanjkuje? ne? torej?

• blogi. kdo je tolko zaverovan vase, da mislijo, da kogarkoli na tem svetu zanima njihovo mnenje? caki….

>delat se mi ne da, folk na msnju je malo dolgocasen (ja, vkljucno s tabo, hehe), za ven it sem prevec zaspana, tako da sem se spravla gledat film.
filme gledat je za mene dokaj velik dogodek. oziroma, drugace: film DO KONCA pogledat je zame dogodek. ce me film ne pritegne v 15minutah, potem ga sploh ne pogledam do konca in se isto sekundo brisem s kompa. in glede na stevilo filmov, ki jih filmska industrija spravi v svet vsako leto, je izbira dovolj velika, da mi nikoli ne zmanjka kandidatov.
danes sem se spravla pogledat “nick and norah’s infinite playlist“, in ne, nisem ga dokoncala. se. sem pri 31 minuti in mislim, da sem na dobri poti, da vidim konec te (ziher) romanticne (najstniske) komedije. ja, ni ravno “antichrist” ali “the shining”, bo pa dovolj dober za zacetek v ta sobotni vecer.

edina stvar, ki jo zadnje tedne dokaj religiozno gledam (tudi do par delov na dan), pa je “hell’s kitchen” oziroma “na koliko nacinov lahko gordon ramsay nekoga poslje v 3pm”. komurkoli omenim to oddajo ali njega, vsi recejo, da ga ne prebavljajo zivega. da jim gre ze po eni epizodi tako na jetra, da nehajo gledat. da se obnasa kot aroganten cepec, ki itaq nima pojma o kuhanju, kaj sele o vodenju kuhinj v restavraciji. dejstvo, da jih ima okoli sveta ze kar nekaj, in da lahko kvaliteto, inovativnost in znanje svojega kuhanja podpre s parimi michelinovimi zvezdicami, teh ljudi ne zanima prevec.
strinjam se sicer, da je v HK njegovo obnasanje dokaj blizu meje vulgarnosti in da bi se vse skupaj (njegove kritiko navdusujocih kuharjev in kandidatov v seriji) dalo povedati z manjsim stevilom piskov, ampak ta oddaja je bila posebej narejena za ameriski trg. tam do izraza pridejo samo eksplozije, vulgarnost, tragedije, sokantnost in intrige, tako da je razumljivo zakaj taksen pristop k stvari. to nam je lahko zelo hitro jasno tudi ce smo si pogledal (ja, sem si) njegovo oddajo “the f word” z bbc kanala channel 4, ki je bila na sporedu pred HK. pri TFW se ni slo za tekmovanje posameznikov za nek polozaj v novi restavraciji, tam se je v bistvu slo za tekmovanje skupin (druzine, bendi, itd) za najvecje stevilo gostov, ki bi bili pripravljeni za hrano tudi placati. in pri tej seriji je gordon sicer dolocen folk napizdu, ampak je bila beseda fcuk uporabljena manjkrat kot pri HK (v naslovu serije TFW se gre za besedo food, btw).
po drugi strani pa moram priznat, da ga razumem. oziroma, da mi je jasno zakaj taksno obnasanje. gre se namrec za njegov ugled, za njegove restavracije, za folk, ki ga bo on osebno priporocil. in ce bo ta oseba potem zajebala po celi crti, se bo to poznalo tudi njemu. ze itaq ima vedno vec problemov (neplacevanje racunov, manj gostov in posledicno zaprtje restavracije), ne rabi sedaj se problemov z nadebudnimi kuharji. in ce lahko dolocene probleme prepreci tako, da posle dolocene ljudi v 3pm, potem naj si da duska. ker ce ne mores prezivet in prebavit tega, da ti en rece zavaljena krava, da ti nekdo jebe vse po spisku (manjsa zbirka soundbitov) in da ti tisti posuseni kos piscancjih prsi vrze direkt v glavo, kako tocno potem mislis vodit kuhinjo neke high class restavracije?!

in ja, trenutno se mi dol vlece peta sezona.

>enkrat danes sem prebrala, da se nekdo veliko manj ukvarja s twitterjem, ker je srecno zaljubljen. (ne, ne menimo se o meni. ceprav..) in kao, da je najboljse twite v svetovni splet spravljal tocno takrat, ko je bil depresivn, slabe volje, nesrecno zaljubljen, skregan s punco in ko mu je umrla macka. ali kombinacija vseh teh.

nekako sem ugotovila, da je to res tudi zame.

pred parimi tedni (meseci? kaj pa jst vem, men gre cas tako cudno mimo.) so se mi izgleda vsi planeti postavli v optimalno pozicijo, za katero bi mi se pri garminu cestital. in v tem casu se je tudi moja “prisotnost” na druzbenih medijih malo zmanjsala.
fejsbruh se vedno furamo, ampak mi postaja ze malo odvec. razen svetlih izjem so statusi 95% skopirani s kje drugje, ker se mi preprosto ne da razmisljat. nimam namrec namena le-tega cez pol ure zamenjat, tako kot vsem znani serijski menjalci statusov. postrelila bi jih vse do zadnjega. (aja, in zakaj tocno je potrebno imet twitter in fb pokonektan? zakaj stepamo statuse kot toaletni papir?!)
na twitterju me tudi ne videvajo vec tolko (13k+ twitov ni kar tako), vecino samo se RTjam in vsake tolko vrzem v kaksno debato moja 0.02€. res pa je, da po twitterju nikol nisem “furala safra”, kot to pocnejo nekateri (in vsake tolko me ima jih zbrisat in blokirat, ker mi pozirajo ze res cisto zadnje zivce!). to raje pocnem na blogu, tee-hee.
sploh pa! resno sem mnenja, da nisem folku, ki bere tale blog, tok fejst tezila. (ali pac?) okej, ena dolocena oseba je v casu tega bloga (4 leta) dobila namenjenih veliko vec postov, kot katera druga, ampak to se je nehalo. slo je mimo in trenutno mi je kul tako kot je. na zacetku me je se malo motilo, sedaj pa niti ne. mislim, da je tle na delu kombinacija pomanjkanja casa zaradi dela in pomanjkanje volje z moje strani. nekaj a la “pa dobro, ce ti ne bos, potem pa jst tud ne bom, idi v pm.”. potem me je lani ena malo prevec jebala direkcijone u mozag in tudi to je bilo zapisano v parih postih. da bi se pa sli neke “/wrists” poste, do tega pa ni prislo. dam roko v ogenj.

summa summarum? glede na trenutno situacijo bo se nekaj casa na teh strenah zivel dolgcas. se oprascujem. mogoce pa bi bilo pametno stvar malo dat na hiatus, a? tako vsaj ne bom pisala taksnih prisiljenih bedarij, kot je tale post.

>najprej smo sli gledat “shutter island“. ko je film prisel ven se mi je celotni timeline zabasal s hvalospevi, fenomenalnimi ocenami in ljubljenju prstov na nogah scorseseju. tudi ce nam ne bi bili povedal, da je glasba v filmu veliko prenaglas, nam je to kapnilo takoj, ko smo mogli brat podnapise, ker se dialoga ni slisalo sploh. ko je bilo filma konec je celotna dvorana (in ja, bilo je polno do zadnjega stola) sla ven z onim “WTF je bilo pa TO!?” izrazom na obrazu. ce se mene vprasa je film vsaj 40 od svojih 68% gnilih paradajzov dobil zaradi scorseseja, vsebina je bila namrec cisto mimo.

enkrat prejsni teden nazaj sma si pogledale se “kite runner“. ta film je meni po prvem ogledu (kmalu po izzidu) ostal v spominu kot zelo dober film. temu se vedno prikimavam, posnet je fenomenalno.
v prvo sem bila mogoce malo prevec pod vplivom spoznavanja, da so v primerjavi s katoliki muslimani ekstremno spostljiv narod. hm. tole se je zdaj slisalo malo cudno. hocem rect tole: da je oni mali tipo ze od malega naucen, da se do sina gospodarja bajte vede tako spostljivo, s taksnim zaupanjem v vse kar le-ta rece, da se je pripravljen tako zelo zrtvovat.. ja, res nisem vedla, da je to dandanes se mogoce. prepricana sem, da cesa taksnega obnasanja v “moji” druzbi ni.
v drugo pa nama je obema po glavi hodlo le, “pa koji butl si ti, ej! capac do amena. vedes se kot najvecja spuzva, za ustrelit si.” ja, napram sinu gospodarja, ki potem v zadnjih treh minutah filma skapira kaj vse je narobe naredil v otrostvu. seveda je veliko prepozno, da popravi tiste napake, zato bo poskusal na ekstremno corny nacin. (btw, 66% paradajzov? wtf??)

vcerajsna nedelja pa je bila malo zatezena, in ker ni bilo vidnih nobenih velkih znakov o poboljsanju, sma se spravle pogledat spet en prekleto opevani film, “un prophète“. francoski film o tipu, ki pretepe policaja, trdi, da tega ni naredu, gre v zapor za sest let, tam ga pod okrilje, pa cetudi prisiljeno, vzame neki korzican, ki ima v roki itak celotni zapor, v zameno mora tipo enga ubit, kar mu uspe, s parimi hektolitri krvi pospricane stene so manjsi bonus, hitro postane “deklica za vse” tej skupini korziskih kaznjencev, sproti mu se uspe naucit se brat in korziske variante italijanscine, ves ta cas na svojo roko z nekim ciganom preprodaja hasis, po polovici prestane kazni ima dovoljenih par 12urni izhodov, katere porabi za sestankovanje in umore v imenu korziskega hefeja, bla bla bla bla.
in ja, tocno tako kot se je vlekel zadnji odstavek, tako zelo se vlece tudi film. dve uri in pol traja, noter nametanih zgodb je mala maljarda, ena manj pomembna od druge, konec pa naj bi bil “noter je prisel kot luzer, ven gre kot dasa iz dalasa”. jiptidudej. (itaq, da je film dobil 97% paradajzov, kaj manj bi bilo ze nezaslisano.)

ne grem vec v kino. kokice si lahko naredim tudi doma. pa se na pavzo lahko dam, ce me na wc.