pri vsaki zenski najdem nekaj, kar mi je pri njej najbolj vsec. (moskim ne dam dovolj pozornosti, da bi si karkoli zapomnila.)
del telesa, dolocena gesta, kako izgovori neko besedo, reakcija na kak bolj pogost dogodek, ali preprosto nacin, kako ji lasje vedno strlijo izpod tiste nepalske kape.

pri eni me se vedno fascinira stevilo obratov zlicke v salci kave, ko noter strese dve vrecki sladkorja.
ena je vedno, ampak res vedno, zaspala na trebuhu. 90cm postelja ni bila udobna za naju.
ena ima najlepso pisavo, kar sem jih kdaj vidla. moja zdravniska se je od sramote v njeni blizini malo popravla.
ena je popolnoma prevzela mojo gesto zacudenja, “ME?????”, ampak naj ji bo. dobro se jo je naucila.
in na eno me se vedno spominja beseda “hipbone”. ona je danes isto rekla zame.

in ja, mogoce me malo zanima, kaj si one zapomnijo o meni.

evo, pa se je zacela (uradno kao jutri) sezona blinkajocih luck, okrasenih sveck, bozickov, ki visijo z vsake vertikalne in horizontalne povrsine, za silo okrasenih smrekc in pomaranc s klincki na radiatorju. istocasno se bo zacela tudi sezona nakupovanja, dolgocasnih daril (ce dobim se ene stumfe se bomo zelo grdo gledal!), vrste v trgovinah bodo vir vseh frustracij, nasi “srckani najmlajsi” bodo starsem napravli 12 novih sivih las, doloceni bomo namesto rokavic uporabli kar kozarec kuhancka (mogoce bi si res bla mogla nabavt termovko, tale zima bo se cudna.) in za relaksacijo se bomo zmrdovali nad modicevimi spermiji.

in ko smo ze pri darilih, recimo da mi je par stvari res ostalo v spominu in nikakor ne pridem do tega, da si jih celo nabavim.

1. southern comfort – 19€
2. smashing book bundle – uradna stran – $48,90
3. hell yeah rokavice – uradna stran – $28
4. oh shit not you again predpraznik – amazon – $34,99
5. dolce gusto kapsule – 4,88€
6. clocky – mimovrste=) – 39.90€
7. super meat boy tshirt – uradna stran – $20
8. field notes, 3 zvezki – uradna stran – $9.95
9. xbox 360 – mimovrste=) – 289,99€
10. ellen, vseh pet sezon – cca $170
11. bananin kruh – cca 4€ (odvisno kje se kupijo sestavine)

danes ponoci sem izgleda imela “down the memory lane” edicijo sanj.
sanjala sem o tistem prvem poljubu, ko se je (med mojim nerodnim odhodom iz njenega zelenega avta) samo nagajivo nasmehnila in rekla “cau anci.” ni potrebno dvakrat rect, da sem se takoj naslednjo sekundo vsedla nazaj v avto in se potem ob 3h ponoc zbudila z njenim msgem, da so ji vsec moji poljubi.
sanjala sem o plazenju cez tisto njeno velko torbo, ko je sedela na tleh moje sobe, iskala nevemveckaj, se poskusala umaknit in se s hrbtom zaletela v steno. potem sma sle v mesto in se dobile z mojo takratno punco. manjso cameo vlogo v tem delu sanj je imela tudi flasa sampanjca.

sanje so cudna stvar.
se posebej tiste, ko sanjas nekaj al super fajnega al pa super strasljivega, se zbudis, malo predramis, zaspis nazaj in iz nekega cudnega razloga se tiste sanje nadaljujejo?

in sanjala sem o tistem cudnem tipu z belimi cevlji.

v kino ne hodim pogosto.
nekako se mi zelo redki filmi zdijo vredni tistih 6 ojrof. plus, filme veliko raje pogledam v komfortu domace postelje, ko lahko film pavziram kadar cem, ga zamenjam za kterga druzga, ce se mi prvi mogoce pa le ne bi dopadu (najveckrat pogledam samo prvih 15min filma, ker potem mi postane dolgcas. ce v filmu ni angeline ali jasona, seveda.), lahko si grem po extra kokice, se mile volje prestavljam po postelji, ce me zacne bolet rit, pred vrati wcja ni kilometrske vrste in – najpomembneje – ni mi potrebno poslusat tecn folk pred mano, ki res mora komentirat cisto vsako stvar, ki jo karakter v filmu naredi. NE, RES NE VEM, ZAKAJ JE SEL V TISTO SOBO! DEJMA SKUPI POGLEDAT IN BOMA VIDLE, OKEJ?! BABA ZARUKANA!

tudi s financnega stalisca je v kino it dandanes dokaj zahtevna zadeva.
ce si clovk vzame se kokice in nekaj za pit, plus ce pride do koloseja s trolo (ki naj bi se do konca leta podrazila za 50%!), potem pride koncna cena filma na vsaj 12 ojrof. ce prides v kino prehitro, da se ne guzvas do sedeza in mogoce pogledas se trailerje za prihajajoce filme (kjer mi ponavadi ze zmanjka kokic in potem pozeljivo gledam k sosedi, ki si je pametno nabavla ta velko steklenico vode), se gre pocakat v kafic ali v mcds. tu se pusti se dodatnih par ojrof. cena filma je ze pri 15€, za eno osebo. ce gre clovek na dejt in se gremo tisto “ne ne, danes sem glih zadela na lotu, itak da jst placam!” potem je vse skupaj 30€. po kinu se gre se na pijaco, itak. ali mogoce celo na vecerjo. in nazaj v mesto, s taxijem, ker po zadnjem predvajanju filma itak nobena trola vec ne vozi.

suma sumarum na koncu vecera: extremno drag lupcek. za “drugo bazo” bom izgleda mogla vzet kredit.

poanta posta:
recimo, da bi spodnje filme pa le sla pogledat v kino. kdo gre z mano?

Snow White And The Huntsman (mal drugacno od pravljice, ce smo skromni.)

Brave (pixarjeva risanka s skotskim naglasom?? SHUT UP AND TAKE MY MONEY!!)

The Hunger Games (se en iz serije filmov, kjer more folk prezivet igre. z velkim izborom znanih imen.)

zadev z zaslonom na dotik se ze dolg izogibam. kaj cem, obcutek za kaj tocno delajo moji prsti imam pri drugacnih zadevah, in tehnologije ni na tem seznamu. potem pa se s kolegom menima ob kavi, da imama (pravkar sem besedo “imava” spremenila v “imama”. 1:0 za stajerscino.) oba od postelje (kjer se najvec zadrzujema) do racunalnika (kjer se zadrzujema kanjcek manj) max 3m, a vseeno oba raje na telefonu – z zaslonom nekih bogih 240x320px – pogledama mejle in kaj je novega na twitterju ali fejsbuku. lenoba, pac. in obema mora bit dolocena zadeva oooornk vsec, da za tistih par minut zapustima ugodje postelje. (ja, midva oba redno ob 5h zjutraj vsaki dan, pa ce z neba padajo uspicene prekle!, hodima na smarno in takoj po prvi kavi se na triglav. duh.)
in prejsni dan, po petih urah intenzivnega badmintona s svincenimi utezmi privezanimi na najinih gleznjih (a mogoce ze mal pretiravam?), grema k najboljsemu sosedu po kruh, ko nama pot prekriza simobilov stant. pojavil se je pred nama cisto nenapovedano. (mislim, da bi pri cppju morali zacet ucit tudi o nevarnostih teh stantov. vsepovsod so ze!) bolj iz radovednosti kakor potrebe se ustavima, in medtem ko mozeka odnese do police s stripi pri bliznjem kiosku, jaz povprasam totalno zdolgocasena usluzbenca katero ledvico bi morala prodat, da pridem do lastne tablice.
na moje presenecenje in na zelo glasno veselje moje denarnice (ah, naivnost), so mi bili pripravljeni stvar dat v last za 100 centov.
“zmaga! to je moje!” mi je odzvanjalo v glavi.
sicer sem ujela manjse neodobravanje s strani mozeka (ki je v prvih 48 urah od mojega nakupa tablice svoje stalisce spremenil totalno, a je imel sreco, da je akcija ze potekla), a sem ga dobila na svojo stran s preprosto logiko: “res je, vecina kaficev po prestolnici res ze ima brezpacen wifi, ampak zakaj bi se omejevali, sploh pa, 25€ extra na mesec ni tako zelo veliko. pac ne bomo zapravljali za druge bedaste zadeve. sploh pa, denar mora krozit!”
.
.
.
in sedaj jo imam, samsungovo tablico, polne tri mesece.
tipkovnica me se vedno zafrkava, najbolj uporabljena tipka bi bila backspace, tri pikice napisat je manjsi podvig (pika presledek backspace pika presledek backspace pika), stevilo poslanih sporocil je tocno 4, klic je bil samo en, pa se ta za testiranje videa. android brskalnik mi ne pase najbolje, opera je tudi malo cudna, tako da smo pristali na mobilni verziji ognjene lisice. tweetdeck ipd twitter klienti se niso izkazal, smo ostal pri uradni stvarci. evernote, toshl in odpiralni casi se redno uporabljajo, feedly jim pocasi sledi, vse ostale aplikacije so gor zato ker.. pa sej ne vem.
25€ na mesec vredno vprasanje: a se nekemu povprecnemu jozetu, ki na dan ne spise maljon clankov in mu ni nujno bit 24 ur na dan povezan z internetom, splaca imet tablico?
hja, niti ne.
sicer vedno veckrat vrzem uc na wordfeud in apparatus, tudi 1q84 se dokaj lepo bere v nepapirnati verziji, smrkce redno posiljamo na njivo okopavat robide in jezni tici se vedno cakajo na 23 levelu. a primarni namen tablice je internet in od tega nisem tako zelo odvisna, da mi mali zasloncek moje nokie E5 ne bi zadostoval.

nisem cist ziher, zakaj mi grejo hipsterji tko na jetra. zanimivo, proti emo folku nisem imela nic, se po britvice jim grem, ce zelijo. ceprav, da “mi grejo na jetra” je manjse pretiravanje. ne prezivim noci pokonc in ne kujem planov, kako jih spravit z oblicja zemlje. a se spomnite tasce iz serije allo allo? tiste, ki RES ne mara nemcev? in njena reakcija vedno, ko ji kdo nemce samo omeni? recmo, da je to moja reakcija, ko vidim hipsterja na copovi.
sploh mi ne gre v nos njihov stil oblacenja. jbg, vsi imamo svojga.
ampak ko hodijo po mestu v teh pritisnjenih hlacah skozi katera bi lahko vidl vse kovance v zepu (ta look je proslavil cruz iz santa barbare, s to razliko, da so vsi hipsterji tak prekleto suhi, da jih lahko veter zlomi), v tanki majici z globokim V izrezom (zenske imajo vcasih 5x prevelko majco, da se ja vidi, kako prekleto jim je vseeno; moski pa bolj pritisnjene ne bi mogli najdt, ker ljubavni tepih je pac potrebno pokazat! ce so sploh dovolj stari, da ga imajo, seveda.), z ocali z debelim crnim okvirjem brez dioptrije, klobukom, maljardo zapestnic in hektolitre parfuma na seb, pijejo nesladkan crn caj, sanjarijo o srecanju s svojim najljubsim bendom, katerga noben ne pozna in se njim najverjetneje niti ne dopade, ampak ta bend je trenutno “in” torej se jim mora dopadit, menijo se o kosilu brez mesa, ker jest meso je pac umor (delicious delicious murder!) in tega se oni ne grejo, in ce bi le lahko bi splezal se na greenpeace coln in sli resevat kite pred japonsko obalo. ampak ker pac ne morjo, svet je tako krut!, bojo pac sli do starfucksa (takoj ko ga pri nas zgradijo) po se eno latte mocha s sojinim mlekom, si kupli se eno 5x prevelko kapo, v usesa stlacli ipod slusalke, z najnovejsim ajfounom se checkinal v vsaki ostariji in se pritozval nad dejstvom, da foter spet ni placal prezivnine in zdej ne morjo it na sejsele za cez vikend. aja, pa world peace bi radi imel, ce bi se dalo. ktnxbai.
vem, da bi tudi za sk8tarje, savske punkerje in fuzinske cefurcke lahko nastela maljon stvari, katere me motijo, tile posti bi se lahko spremenil v novelo, ampak do hipsterjev imam poseben hate-hate odnos. na jetra mi gre njihov attitude. zdi se mi, da se ti se obnasajo se posebej “kul” in “ma daj ne seri, ti nimas pojma”, ce se slucajno ne strinjas z njimi ti v glavo vrzejo prvo izdajo kersnikovga testamenta, zavijejo z ocmi, si popravijo cigaret nazaj v drzalo in zamahnejo z roko ces, “daj se prosim skensli iz rufa”.
*facepalm*