>odkar so pri bigdeal zaceli tudi s placili preko klika se je za moje financno stanje pricelo temno obdobje. kaj naj, ce pa vse izgleda tok prekleto nujno in potrebno, ko na ceno das se vsaj 50% popusta?!
eden izmed nakupov sta bila tudi dva kupona za mongolia bbq, in ta smo porabili vceraj.

bolj vljudnega osebja v ne-mi-pa-nimamo-5-michelinovih-zvezdic restavracijah se nisem dozivela. ena gospodicna se je veselo sprehajala od pulta s hrano do kuhinje, pozdravla vse kuharje vsaj osemkrat, in v kjut slovenscini razlozla vsako jed posebej. oziroma, bi jo, ce bi jo kdo vprasal. sicer je, vsaj kar se mojega okusa tice, malo udarla mimo s predlogom vietnamske omake za pecene rezance s skampi, ampak drugace pa njeni ustrezljivosti ni blo videt konca. ena druga gospodicna je bila zadolzena za pobiranje praznih kroznikov, skodelic in kozarcev, in bila nad to nalogo tako navdusena, da sem moje palcke komaj resila pred ponovnim odhodom v pranje. (ali pa je misleno, da se pribor zamenja z vsakim “gangom”? ne poznam jst mongolskih navad.)

vsaj 15-minutno cakanje na taxi je name (in moj trebuh) izgleda imelo napacen ucinek; v restavracijo namrec nisem prisla lacna kot zmaj, tako da sem se z drugim krogom sushija ze napokala. vseeno. sladko-kisla juha je bila dobra, sushi tudi, vietnamske omake ne narocim nikoli vec, in resnicno upam, da se bodo slovenceljni kaj kmalu upogumli jest se kaj druga kot ocvrti sir in pomfri. (ja, tudi to dvoje je bilo na izbiro.)

>na atija me vedno spomne njegov cuba parfum, na mami opium, mlajsa sestra jih tako hitro menjava, da ji ne bi znala pripisat samo enga, starejsa pa je vcasih redno uporabljala sampon z vonjem po brezi. vonj bencina me vedno odpelje nazaj, ko smo se kot druzina hodili na morje. ko kolegi v avtu kadijo in me sprasujejo, ce me moti, vedno odgovorim nikalno. ker me res ne. celo dopade se mi. odrasla sem z vonjem cigaret in trenutno je okoli mene tako malo kadilcev, da se vcasih zalotim kako ta vonj pogresam.

ze veckrat mi je bilo receno (in ne samo od ene osebe), da moja koza disi po breskvah. cetudi sem se malo pred tem stusirala z milom, ki naj bi imelo vonj po mesanici mleka in medu. mislim, da sem prav iz inata zacela kupovat mila s popolnoma drugacnimi vonji (skratka, ne z vonjem po kakrsnem sadju). samo zato, ker me ta trditev vedno nasmeji. spomne me na tistic prvic. tako si je pac zapomnila vonj moje koze, tako naj bo. ne bom je prepricevala v nasprotno.

zakaj ta post?
na nek bizarn nacin sta me #muki in njegova st.2 spomnili na ze zgoraj omenjene druzinske izlete na morje. natancneje, na cesto mimo deponije pri ilirski bistrici.

>prejsni dan mi je kolega povedal, da me je sanjal. sicer ni bilo prvic, ampak ponavadi se gre dokaj hitro “straight to business”… if y’know what i mean, hehe.
tokrat pa si je sanje popestril s se eno kolegico in ker sem se jaz prevec ukvarjala z njo (d0h), je hotel opozorit nase. presenetljivo, da je prisel samo do te ideje, da mi – polize nogo.

ja, vem. the fcuk?!

seveda me je zanimalo, kaj bi to lahko pomenilo, in ker ima stric google indexiranih maljardo strani o sanjah, sem se spravila na lov za razlago. na zalost veliko dlje kot “foot fetish sexy lesbians” nisem prisla. se je pa zato “moja” twitter skupnost ze parkrat izkazala za veliko bolj odzivno kot google, da se o bizarnosti njihove domisljije niti ne menimo, tako da sem probala sreco se z njimi.

rezultati so tocno taksni, kakrsne sem pricakovala. ce je to dobro ali slabo, pa se odlocite sami.

(screenshoti linkajo na statuse. ce kdo zeli, da odstranim screen, naj se javi.)